Is podcast
Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.
spomin politika zakon o popravi krivic Milko Mikola Jože Dežman
Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.
Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.
Moja zgodba
Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.
Moja zgodba
Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Moja zgodba
Naša gostja je bila kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Govorili smo o dnevnikih mobiliziranih Slovencev v nemški vojski med drugo svetovno vojno.
Šele v Republiki Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja je javnost dobila vpogled v usode prisilno mobiliziranih. Različno gradivo se sicer zbira v muzejih in pri zasebnih zbirateljih, kar nekaj pa ga hranijo še družine. Največ je fotografij, korespondence in osebnih dokumentov, vojaški dnevniki pa so najbolj redko gradivo, saj jih je bilo, za razliko od pisem, prepovedano pisati.
Moja zgodba
Naša gostja je bila kustosinja dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Govorili smo o dnevnikih mobiliziranih Slovencev v nemški vojski med drugo svetovno vojno.
Šele v Republiki Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja je javnost dobila vpogled v usode prisilno mobiliziranih. Različno gradivo se sicer zbira v muzejih in pri zasebnih zbirateljih, kar nekaj pa ga hranijo še družine. Največ je fotografij, korespondence in osebnih dokumentov, vojaški dnevniki pa so najbolj redko gradivo, saj jih je bilo, za razliko od pisem, prepovedano pisati.
Moja zgodba
Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.
Moja zgodba
Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.
Moja zgodba
V teh dneh je minilo 80 let od montiranega revolucionarnega Kočevskega procesa, ki je po kapitulaciji Italije v prvih dneh oktobra 1943 pokazal obračun z idejnimi nasprotniki komunističnega gibanja. V oddaji Moja zgodba smo govorili o enem izmed izmed obsojenih, to je bil Boris Kovač, član kraljeve vojske v domovini, ki je bil s sodbo Vrhovnega sodišča aprila 2022 uradno oproščen obsodbe veleizdaje. O tem je njegov brat Milan Zdravko Kovač pred nekaj tedni izdal tudi knjigo, ki je izšla pri založbi Družina. Avtor v oddaji izraža tudi žalost zaradi slovenskega razkola in poudarja pomen sprave za blagostanje v naši državi.
Moja zgodba
V teh dneh je minilo 80 let od montiranega revolucionarnega Kočevskega procesa, ki je po kapitulaciji Italije v prvih dneh oktobra 1943 pokazal obračun z idejnimi nasprotniki komunističnega gibanja. V oddaji Moja zgodba smo govorili o enem izmed izmed obsojenih, to je bil Boris Kovač, član kraljeve vojske v domovini, ki je bil s sodbo Vrhovnega sodišča aprila 2022 uradno oproščen obsodbe veleizdaje. O tem je njegov brat Milan Zdravko Kovač pred nekaj tedni izdal tudi knjigo, ki je izšla pri založbi Družina. Avtor v oddaji izraža tudi žalost zaradi slovenskega razkola in poudarja pomen sprave za blagostanje v naši državi.
Moja zgodba
Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.
Moja zgodba
Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili zgodovinarja dr. Janka Prunka, avtorja knjige Zgodovina slovenske politične misli. V pogovoru z Jožetom Dežmanom nam je predstavil začetke slovenske državnosti, ki so vezani na čase od Matija Majarja Ziljskega do samostojne slovenske države. Prav tako pa ste v oddaji lahko prisluhnili, kaj gost meni o postavitvi spomenika osamosvojitvi na Trgu republike v Ljubljani in kaj bi po njegovem mnenju morali storiti s spomenikom revolucije, ki še vedno zaseda najdominantnejše mesto osrednjega državnega trga v Ljubljani.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili zgodovinarja dr. Janka Prunka, avtorja knjige Zgodovina slovenske politične misli. V pogovoru z Jožetom Dežmanom nam je predstavil začetke slovenske državnosti, ki so vezani na čase od Matija Majarja Ziljskega do samostojne slovenske države. Prav tako pa ste v oddaji lahko prisluhnili, kaj gost meni o postavitvi spomenika osamosvojitvi na Trgu republike v Ljubljani in kaj bi po njegovem mnenju morali storiti s spomenikom revolucije, ki še vedno zaseda najdominantnejše mesto osrednjega državnega trga v Ljubljani.
Moja zgodba
Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, lani oktobra znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko iz omenjenega posveta poslušate dva prispevka. Publicistka Alenka Puhar je spregovorila o Variacijah na fašistično temo v povezavi z Jožetom Pučnikom, Utrinke spominov na svojega strica pa je v predavanje strnila Iva Pučnik Ozimič.
Moja zgodba
Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, lani oktobra znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko iz omenjenega posveta poslušate dva prispevka. Publicistka Alenka Puhar je spregovorila o Variacijah na fašistično temo v povezavi z Jožetom Pučnikom, Utrinke spominov na svojega strica pa je v predavanje strnila Iva Pučnik Ozimič.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Pogovor o
Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Slovencem po svetu in domovini
Revija Duhovno življenje, ki jo izdajajo slovenski duhovniki v Buenos Airesu, izhaja že 90 let. Urednik Tone Mizerit nam je povedal, da obravnavajo verske in družine tematike, objavljajo še članke o duhovnosti, novice o slovenskih prireditvah in delovanju, ki je izjemno. V Buenos Airesu pa izhajata še tednik Oznanilo in priloga, namenjena šolarjem, Božje stezice. Slednje in Duhovno življenje izhajata izključno v slovenščini, razmišljajo pa, da bi zaradi slabšega znanja jezika začeli izhajati dvojezično. Urednik Tone Mizerit je še naglasil, da je Duhovno življenje najstarejša slovenska revija na svetu, ki izhaja neprekinjeno.
Kmetijska oddaja
O pravilnem postopku prijave poškodb pri delu v kmetijstvu in povabilo na letošnje Lombergarjeve dneve, ki se bovo v prihodnjih dneh odvijali v Mariboru, ste lahko slišali v današnji nedeljski kmetijski oddaji.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor škofa Petra Štumpfa. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. adventne nedelje in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za december: molili smo za invalide. Sledila je Radijska kateheza - naši očetje v veri. Nadaljevali smo z razlago Razodetja Viktorina Ptujskega. Duhovni večer smo sklenili z adventnimi litanijami.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naš sobotni gost je bil arhitekt dr. Jože Marinko, ki je s svojimi načrti obogatil sakralno arhitekturo v slovenskem prostoru: od cerkve Rožnovenske Matere Božje v Portorožu do kapelice pod Triglavom. Spregovoril je o izvirih, iz katerih je črpal, svojem delu profesorja na fakulteti za arhitekturo, spominih na obisk papeža Janeza Pavla II. in tudi o zadnjem obdobju, ko se je ob slovesu žene posvetil molitvi in duhovnosti.
Za življenje
V oddaji Za življenje smo se srečali z Alenko Rebula. Uvodoma govorili o vzporednicah med adventom in veselim decembrom, kako preživeti ta čas čim bolj uglašeno s seboj in s svojimi hotenji. V nadaljevanju se posvetili družini, njej je namenjena knjiga, plod dolgoletnega raziskovanja in opazovanj družine ter ljubezni v njej, ki je nastajala leta, Josipe Prebeg v soavtorstvu z Alenko Rebula. Vabljeni k poslušanju.