Is podcast Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del Is podcast
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del
Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

Jože Bartolj

spomin Marijine sestre s Leonarda Rot Redovnice po drugi svetovni vojni

23. 8. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del
Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

Jože Bartolj

VEČ ...|23. 8. 2020
Spomini s. Leonarde (Antonije) Rot - 2. del
Prisluhnete lahko spominom Marijinih sester čudodelne svetinje, ki jih je zbrala in uredila sestra Leonarda Rot. Popisala je, kako so sestre po drugi svetovni vojni izgubile delo, kako so jim zaplenili vse premoženje in jih nato izgnali na Dobrovo pri Ljubljani, v drugo nadstropje nekdanjega župnišča. Tam so si v nemogočih razmerah morale urediti domovanje. To je druga oddaja v nizu.

Jože Bartolj

spominMarijine sestres Leonarda RotRedovnice po drugi svetovni vojni

Moja zgodba

VEČ ...|24. 11. 2024
80 letnica požiga cerkve v Železnikih (Konrad Triler in Vincencij Demšar)

V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.

80 letnica požiga cerkve v Železnikih (Konrad Triler in Vincencij Demšar)

V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.

spomin politika požig cerkve Železniki Vincencij Demšar Konrad Triler

Moja zgodba

80 letnica požiga cerkve v Železnikih (Konrad Triler in Vincencij Demšar)

V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.

VEČ ...|24. 11. 2024
80 letnica požiga cerkve v Železnikih (Konrad Triler in Vincencij Demšar)

V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.

Jože Bartolj

spomin politika požig cerkve Železniki Vincencij Demšar Konrad Triler

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

spomin politika Alojz Rebula Janko Kos Marko Snoj Vinko Ošlak Brane Senegačnik

Moja zgodba

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

VEČ ...|10. 11. 2024
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Jože Bartolj

spomin politika Alojz Rebula Janko Kos Marko Snoj Vinko Ošlak Brane Senegačnik

Moja zgodba

VEČ ...|3. 11. 2024
Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 1. oddaja

V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.

Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 1. oddaja

V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.

spomin politika Franc Jeza Igor Omerza Marko Tavčar Martin Brecelj Tomaž Ivešić

Moja zgodba

Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 1. oddaja

V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.

VEČ ...|3. 11. 2024
Znanstveni posvet Franc Jeza (1916 - 1984) 1. oddaja

V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.

Jože Bartolj

spomin politika Franc Jeza Igor Omerza Marko Tavčar Martin Brecelj Tomaž Ivešić

Moja zgodba

VEČ ...|27. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

spomin politika Okrogla miza Šentjošt 27. 9. 2024 Peter Hribar Jože Dežman

Moja zgodba

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

VEČ ...|27. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

Jože Bartolj

spomin politika Okrogla miza Šentjošt 27. 9. 2024 Peter Hribar Jože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|20. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

spomin politika Okrogla miza Šentjošt 27. 9. 2024 Romana Bider Marta Keršič

Moja zgodba

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

VEČ ...|20. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 1. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.  

Jože Bartolj

spomin politika Okrogla miza Šentjošt 27. 9. 2024 Romana Bider Marta Keršič

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2024
Spominska slovesnost na Teharjah 2024 

Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti. 

Spominska slovesnost na Teharjah 2024 

Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti. 

spomin politika Teharje France Cukjati Anton Stres Miha Herman Peter Sušnik

Moja zgodba

Spominska slovesnost na Teharjah 2024 

Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti. 

VEČ ...|13. 10. 2024
Spominska slovesnost na Teharjah 2024 

Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti. 

Jože Bartolj

spomin politika Teharje France Cukjati Anton Stres Miha Herman Peter Sušnik

Moja zgodba

VEČ ...|6. 10. 2024
Edvard Trobec – italijanski vojak v Libiji in vojni ujetnik na Škotskem

V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.

Edvard Trobec – italijanski vojak v Libiji in vojni ujetnik na Škotskem

V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.

spomin politika Edvard Trobec mobiliziranec v italijansko vojsko Irena Uršič bitka El-Alemein

Moja zgodba

Edvard Trobec – italijanski vojak v Libiji in vojni ujetnik na Škotskem

V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.

VEČ ...|6. 10. 2024
Edvard Trobec – italijanski vojak v Libiji in vojni ujetnik na Škotskem

V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.

Jože Bartolj

spomin politika Edvard Trobec mobiliziranec v italijansko vojsko Irena Uršič bitka El-Alemein

Moja zgodba

VEČ ...|29. 9. 2024
Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

spomin politika Jože Dežman Uroš Košir Luka Rozman Jure Tičar

Moja zgodba

Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

VEČ ...|29. 9. 2024
Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

Jože Bartolj

spomin politika Jože Dežman Uroš Košir Luka Rozman Jure Tičar

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|22. 11. 2024
Igor Bahovec: Slišati, srečati, delovati: o srcu, kulturi dialoga, bratski ljubezni in dobroti

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. 

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Slišati, srečati, delovati: o srcu, kulturi dialoga, bratski ljubezni in dobroti

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. 

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnostodnosi

Naš gost

VEČ ...|23. 11. 2024
Alenka Juvan, vodja rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice. 

Alenka Juvan, vodja rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice. 

Nataša Ličen

spominživljenjezgodovinakulturadružba

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Naš pogled

VEČ ...|19. 11. 2024
Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko: Pogovor za zaprtimi vrati

Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...

Tanja Dominko

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2024
Partnerski odnos na preizkušnji

Posvetili smo se partnerskim odnosom, kadar se ti znajdejo na preizkušnji. Bolj ko se bližajo praznični dnevi, bolj v srcih mnogih zeva praznina. Nekaj namigov, kako se lotiti reševanja takih stisk, nam je podala Nataša Lotrič, ki se s tovrstnim partnerskim svetovanjem ukvarja v Inštitutu Addictiva v Škofji Loki.

Partnerski odnos na preizkušnji

Posvetili smo se partnerskim odnosom, kadar se ti znajdejo na preizkušnji. Bolj ko se bližajo praznični dnevi, bolj v srcih mnogih zeva praznina. Nekaj namigov, kako se lotiti reševanja takih stisk, nam je podala Nataša Lotrič, ki se s tovrstnim partnerskim svetovanjem ukvarja v Inštitutu Addictiva v Škofji Loki.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|24. 11. 2024
80 letnica požiga cerkve v Železnikih (Konrad Triler in Vincencij Demšar)

V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.

80 letnica požiga cerkve v Železnikih (Konrad Triler in Vincencij Demšar)

V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.

Jože Bartolj

spominpolitikapožig cerkve ŽeleznikiVincencij DemšarKonrad Triler

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 11. 2024
Življenjska volja, optimizem in močna vera, cerebralni paralizi navkljub

Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.

Življenjska volja, optimizem in močna vera, cerebralni paralizi navkljub

Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.

Damijana Medved

cerebralna paralizaosebna asistentkaprostovoljstvoduhovne vajeblagoslov

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 11. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|24. 11. 2024
Heronimovi priznanji

V naši misijonski rubriki ste tokrat slišali, da sta misijonarja Ivan Bajec in Janko Kosmač prejela Odličje sv. Hieronima.

Heronimovi priznanji

V naši misijonski rubriki ste tokrat slišali, da sta misijonarja Ivan Bajec in Janko Kosmač prejela Odličje sv. Hieronima.

Jure Sešek

duhovnostmisijon