Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.
Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik
3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.
VEČ ...|3. 11. 2019
Predstavitev publikacije: Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.
Jaz vem da sem Slovenka jaz ljubim domovinoMira AdamičPavla AdamičMira Kosem Bršnik
VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.
VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.
VEČ ...|1. 12. 2019
Po sili vojak 2 - predmeti
V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.
Po sili vojak 2 - predmeti
V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.
Po sili vojak 2 - predmeti
V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.
VEČ ...|1. 12. 2019
Po sili vojak 2 - predmeti
V oddaji Moja zgodba smo spet odšli na razstavo o mobiliziranih Gorenjcih in Korošcih v nemško vojsko, ki je na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Soavtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar je tokrat predstavila zbrane predmete, ki so jih odkrili v zadnjih desetih letih.
VEČ ...|17. 11. 2019
Breda Kavčič - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.
Breda Kavčič - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.
Breda Kavčič - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.
VEČ ...|17. 11. 2019
Breda Kavčič - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.
VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.
Andrej Lažeta Prekmurje 100 let Povsod pokažimo da smo Slovenci
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.
VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.
Andrej Lažeta Prekmurje 100 let Povsod pokažimo da smo Slovenci
VEČ ...|20. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 3. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.
Matija Kavčič - pričevanje 3. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.
Matija Kavčič - pričevanje 3. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.
VEČ ...|20. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 3. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.
VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.
Matija Kavčič - pričevanje 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.
Matija Kavčič - pričevanje 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.
VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.
VEČ ...|6. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 1. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.
Matija Kavčič - pričevanje 1. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.
Matija Kavčič - pričevanje 1. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.
VEČ ...|6. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 1. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.
VEČ ...|29. 9. 2019
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.
Radovan Pulko Ruska emigracija Rusko zamejstvo v slovenskih deželah Jože Dežman
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.
VEČ ...|29. 9. 2019
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.
Radovan Pulko Ruska emigracija Rusko zamejstvo v slovenskih deželah Jože Dežman
VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.
Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.
Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.
VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.
VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
Branko Rebozv Spomini in misli Ivo Jevnikar Rozina Švent Božidar Trefalt
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
VEČ ...|15. 9. 2019
Branko Rebozov - Spomini in misli
V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Spomini in misli Branka Rebozova. Avtor se spominja svojih doživetij iz vojnega časa in prvih povojnih let. Kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu, domobranstvu, pa tudi o britanski prevari ob vračanju domobrancev in civilistov v Jugoslavijo ter nemoči slovenskih voditeljev, da bi to preprečili. Knjigo so predstavili publicist Ivo Jevnikar, mladostni prijatelj Božidar Trefalt in bibliotekarka ter zgodovinarka dr. Rozina Švent.
Branko Rebozv Spomini in misli Ivo Jevnikar Rozina Švent Božidar Trefalt
VEČ ...|8. 9. 2019
Aktualni pogovor s predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.
Aktualni pogovor s predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.
Aktualni pogovor s predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.
VEČ ...|8. 9. 2019
Aktualni pogovor s predsednikom Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
V oddaji Moja zgodba smo gostili predsednika Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, dr. Jožeta Dežmana s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih temah povezanih z izkopi posmrtnih ostankov domobrancev pri Macesnovi Gorici v Kočevskem Rogu in Romov pri Kanižarici. Dotaknili smo se tudi pobude za ustanovitev Zavoda za vojna grobišča, ter snemanja partizanskega filma o preboju pri Menini planini.
VEČ ...|1. 9. 2019
Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine
Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine
Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine
Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
VEČ ...|1. 9. 2019
Ljudmila Belcijan - Dekle iz ozadja zgodovine
Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.
VEČ ...|25. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.
VEČ ...|25. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Drago Jančar, Alenka Puhar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.
VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.
VEČ ...|11. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
VEČ ...|11. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milko Mikola, Ivan Klemenčič
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.
VEČ ...|4. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.
VEČ ...|4. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.
VEČ ...|28. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
VEČ ...|28. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Milček Komelj, Andrej Aplenc
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.
VEČ ...|21. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
VEČ ...|21. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Vasko Simoniti, Aleš Berger
V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.
VEČ ...|14. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
VEČ ...|14. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.
VEČ ...|7. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|7. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - uvodna
V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
Igor Grdina Jože Dežman Avstrijska zgodovina Ernest Bruckmüller
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
Igor Grdina Jože Dežman Avstrijska zgodovina Ernest Bruckmüller
VEČ ...|23. 6. 2019
Vseposvojitev 5 let
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Vseposvojitev 5 let
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Janez Juhant Marija Stanonik Peter Hribar Olga Hribar Alojz Hribar Anton Tomažič
Vseposvojitev 5 let
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
VEČ ...|23. 6. 2019
Vseposvojitev 5 let
24. maja je bila v Zavodu svetega Stanislava slovesnost ob peti obletnici pobude Vseposvojitev. V oddaji Moja zgodba smo objavili pridigo nadškofa Stanislava Zoreta in povzetek okrogle mize, ki ji je sledila. Na njej s sodelovali dr. Janez Juhant, Peter Hribar, dr. Marija Stanonik, Olga in Alojz Hudnik in Anton Tomažič.
Janez Juhant Marija Stanonik Peter Hribar Olga Hribar Alojz Hribar Anton Tomažič
VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
Partizanski kirurg Lindsday Rogers
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
Partizanski kirurg Lindsday Rogers
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
VEČ ...|16. 6. 2019
Partizanski kirurg Lindsday Rogers
Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.
VEČ ...|9. 6. 2019
V begunstvo maja 1945
V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.
V begunstvo maja 1945
V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.
V begunstvo maja 1945
V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.
VEČ ...|9. 6. 2019
V begunstvo maja 1945
V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.
VEČ ...|2. 6. 2019
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
Blaž Torkar Miha Kuhar Zadnja bitka na Soči 12 soška ofenziva
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
VEČ ...|2. 6. 2019
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
Blaž Torkar Miha Kuhar Zadnja bitka na Soči 12 soška ofenziva
VEČ ...|26. 5. 2019
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
VEČ ...|26. 5. 2019
O smrti partizana Pavla Žaklja
V oddaji Moja zgodba smo predstavili dolgoletno iskanje resnice o smrti partizana Pavla Žaklja. Njegov sin Niko je bil vrsto let prepričan, da je oče v partizanih padel, izkazalo pa se je, da je bil žrtev čistk znotraj partizanskega gibanja. Ko je sin končno pridobil dokumente o očetovi smrti, je namesto opravičila doživel pritiske Borčevske organizacije.
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
VEČ ...|19. 5. 2019
Ddr Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Tokrat ste lahko prisluhnili avtorju monografskega dela o Ivanu Cankarju z naslovom Portret genija, ddr. Igorju Grdini. Knjiga je izšla lani ob 100 letnici smrti kneza slovenske besede pri založbi Beletrina. Avtor je med drugim spregovoril o Cankarjevem odnosu do družine, krščanstva in socialni misli, ki preveva njegovo delo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
Renato Podbersič Tomaž Simčič Peter Černic Ivo Bric vojaški dnevnik
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
VEČ ...|12. 5. 2019
Ivo Bric - Vojaški dnevnik
Goriška Mohorjeva družba je izdala publikacijo z naslovom Ivo Bric Vojaški dnevnik. Predstavili so jo tudi na Srečanju pod lipami v Gorici lani decembra. Objavili smo posnetek omenjenega srečanja na katerem so sodelovali prof. Tomaž Simčič in urednika knjige dr. Renato Podbersič in prof. Peter Černic.
Renato Podbersič Tomaž Simčič Peter Černic Ivo Bric vojaški dnevnik
VEČ ...|5. 5. 2019
Avguštin Sadar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko slišali pričevanje 90 letnega Avguština Sadarja, ki je bil rojen v Petrušnji vasi blizu Šentvida pri Stični. Kot 17 leten se je leta 1945 pridužil domobrancem, z njimi odšel na Koroško in bil vrnjen v roke partizanov. Njegova kalvarija se je nadaljevala v uničevalnem taborišču Šentvid, kjer je kot mladoletnik dočakal amnestijo. Komaj živ se je konec poletja 1945 uspel vrniti domov ...
Avguštin Sadar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko slišali pričevanje 90 letnega Avguština Sadarja, ki je bil rojen v Petrušnji vasi blizu Šentvida pri Stični. Kot 17 leten se je leta 1945 pridužil domobrancem, z njimi odšel na Koroško in bil vrnjen v roke partizanov. Njegova kalvarija se je nadaljevala v uničevalnem taborišču Šentvid, kjer je kot mladoletnik dočakal amnestijo. Komaj živ se je konec poletja 1945 uspel vrniti domov ...
Avguštin Sadar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko slišali pričevanje 90 letnega Avguština Sadarja, ki je bil rojen v Petrušnji vasi blizu Šentvida pri Stični. Kot 17 leten se je leta 1945 pridužil domobrancem, z njimi odšel na Koroško in bil vrnjen v roke partizanov. Njegova kalvarija se je nadaljevala v uničevalnem taborišču Šentvid, kjer je kot mladoletnik dočakal amnestijo. Komaj živ se je konec poletja 1945 uspel vrniti domov ...
VEČ ...|5. 5. 2019
Avguštin Sadar - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko slišali pričevanje 90 letnega Avguština Sadarja, ki je bil rojen v Petrušnji vasi blizu Šentvida pri Stični. Kot 17 leten se je leta 1945 pridužil domobrancem, z njimi odšel na Koroško in bil vrnjen v roke partizanov. Njegova kalvarija se je nadaljevala v uničevalnem taborišču Šentvid, kjer je kot mladoletnik dočakal amnestijo. Komaj živ se je konec poletja 1945 uspel vrniti domov ...
VEČ ...|28. 4. 2019
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
VEČ ...|28. 4. 2019
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
VEČ ...|21. 4. 2019
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
Anton Cestnik Vida Slakan dnevnik vojaka prve svetovne vojne
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
VEČ ...|21. 4. 2019
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
Anton Cestnik Vida Slakan dnevnik vojaka prve svetovne vojne
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
VEČ ...|31. 3. 2019
Dnevnik Matije Petkovška iz prve svetovne vojne
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
Dnevnik Matije Petkovška iz prve svetovne vojne
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
Matija Petkovšek Doživljaji iz svetovne vojne Robert Brus Marko Štepec 97. tržaški pehotni polk spomin
Dnevnik Matije Petkovška iz prve svetovne vojne
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
VEČ ...|31. 3. 2019
Dnevnik Matije Petkovška iz prve svetovne vojne
Tokrat smo gostili dr. Roberta Brusa, ki je lani izdal dnevnik svojega deda, vojaka 97. tržaškega pehotnega polka Matije Petkovška z naslovom Doživljaji iz svetovne vojne. Z njim in pa z dr. Markom Štepcem smo dnevnik podrobneje predstavili in slišali tudi odlomke iz njega. Zanimivost izdanega dnevnika je, da se je dr. Brus podal po poteh svojega deda in reportažo iz Galicije in Tirolske, kjer je ded služil, vključil v knjigo.
Matija Petkovšek Doživljaji iz svetovne vojne Robert Brus Marko Štepec 97. tržaški pehotni polk spomin
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|10. 3. 2019
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.
Jože Dežman Pavel Jamnik Mitja Ferenc Uroš Košir poročilo 4 nemoč laži
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.
VEČ ...|10. 3. 2019
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.
Jože Dežman Pavel Jamnik Mitja Ferenc Uroš Košir poročilo 4 nemoč laži
VEČ ...|3. 3. 2019
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
VEČ ...|3. 3. 2019
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918
V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.
VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
Sredi krute sile nežno trajam Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani Mirko Bogomir Miklič Janez Juhant Igor Omerza
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
Sredi krute sile nežno trajam Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani Mirko Bogomir Miklič Janez Juhant Igor Omerza
VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.
VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.
VEČ ...|10. 2. 2019
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.
VEČ ...|10. 2. 2019
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.
VEČ ...|3. 2. 2019
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
VEČ ...|3. 2. 2019
Justin Stanovnik - In memoriam
V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!
VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
VEČ ...|20. 1. 2019
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)
Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)
Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.
župnik nace nadrah anton nadrah valerija ravbar gašper karničnik marko istenič križev pot naceta nadraha
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)
Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.
VEČ ...|20. 1. 2019
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)
Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.
župnik nace nadrah anton nadrah valerija ravbar gašper karničnik marko istenič križev pot naceta nadraha
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc
Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.
VEČ ...|23. 12. 2018
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
VEČ ...|23. 12. 2018
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi
Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.
VEČ ...|16. 12. 2018
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
VEČ ...|16. 12. 2018
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje
Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.
VEČ ...|9. 12. 2018
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
VEČ ...|9. 12. 2018
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva
Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Priporočamo
|
Aktualno
Svetovalnica
VEČ ...|13. 12. 2019
Masaža dojenčkov
V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.
Moja zgodba
VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu
V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.
Naš gost
VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.
Komentar tedna
VEČ ...|13. 12. 2019
Helena Jaklitsch: Brati inu obstati
Za to gre!Avtorica današnjega komentarja o branju in kupovanju knjig.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|8. 12. 2019
Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije
Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|14. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 12.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.
Za življenje
VEČ ...|14. 12. 2019
Spreminjanje je del življenja
Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.
Spominjamo se
VEČ ...|14. 12. 2019
Spominjamo se dne 14. 12.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup