»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijih za vsa zemljišča v Sloveniji,« spremembo podatka o boniteti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se je zgodila lani jeseni, pojasnjuje Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije.

Dobro razvito ekološko kmetovanje lahko pomeni del uspešnega trajnostnega razvoja JV Slovenije, pravi mag. Uroš Brankovič in jutri ob 9.00 vabi na forum, ki bo potekal na KGZ Novo mesto - Šmihelska cesta 14 in na katerem bodo govorili, kako ta razvoj doseči preko regionalnega sodelovanja vseh akterjev in finančnih virov EU. 

Pred dnevi smo poročali, da je Upravno sodišče društvu Alpe Adria Green priznalo status stranke v postopku za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za del kanalizacijskega kanala C0 med Črnučami in Brodom v Ljubljani. Na odločitev sodišča naj bi se danes uradno odzvali na Mestni občini Ljubljana, medtem pa lastniki zemljišč, na katerih poteka gradnja, že mesece opozarjajo, da gradbinci za to nimajo ustreznih soglasij. Pravno pomoč pri tem jim nudi KGZS.

O pravilnih nadaljnih korakih je v nedeljski kmetijski oddaji svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Novela Zakona o kmetijstvu in sprememba Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev prinašata nove zahteve glede vodenja podatkov kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev. Tako v evidencah ni več zahtevan vpis namestnika nosilca kmetije in članov kmetijskega gospodarstva, precejšnje spremembe pa se dotikajo dokazil glede zemljišč v uporabi.

Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predvidoma 2. februarja obravnaval pomen živinoreje za slovensko kmetijstvo in samooskrbo. Sklic nujne seje so včeraj zahtevali poslanci NSi, ki članom odbora predlagajo, naj vlado in resorno ministrstvo pozovejo k aktivni podpori slovenske živinoreje.

V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.