Is podcast 6. dan: Petkov večer – slavilni večer Is podcast
6. dan: Petkov večer – slavilni večer

Katoliško mladino smo pripravili slavilni večer. V našem velikem studiu smo pravzaprav gostili Večer Plus+, ki ga sicer lahko doživite v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Slavljenje, molitev, nagovor … in ves čas Bog v središču - tudi dobesedno, saj je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Priložnost za vsakega, da se umiri, okrepi, prejme upanje in najde svoje mesto v svetu. Slavite z nami ... 

Radio Ognjišče

duhovnost odnosi misijon 2023

31. 3. 2023
6. dan: Petkov večer – slavilni večer

Katoliško mladino smo pripravili slavilni večer. V našem velikem studiu smo pravzaprav gostili Večer Plus+, ki ga sicer lahko doživite v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Slavljenje, molitev, nagovor … in ves čas Bog v središču - tudi dobesedno, saj je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Priložnost za vsakega, da se umiri, okrepi, prejme upanje in najde svoje mesto v svetu. Slavite z nami ... 

Radio Ognjišče

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Petkov večer – slavilni večer

Katoliško mladino smo pripravili slavilni večer. V našem velikem studiu smo pravzaprav gostili Večer Plus+, ki ga sicer lahko doživite v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Slavljenje, molitev, nagovor … in ves čas Bog v središču - tudi dobesedno, saj je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Priložnost za vsakega, da se umiri, okrepi, prejme upanje in najde svoje mesto v svetu. Slavite z nami ... 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Svetovalnica - Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

V zadnji letošnji misijonski Svetovalnici, smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Kje lahko iščemo navodila in kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu. Nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je bil duhovnik Miro Šlibar.

7. dan: Svetovalnica - Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

V zadnji letošnji misijonski Svetovalnici, smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Kje lahko iščemo navodila in kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu. Nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je bil duhovnik Miro Šlibar.

duhovnost odnosi misijon 2023

Radijski misijon 2023

7. dan: Svetovalnica - Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

V zadnji letošnji misijonski Svetovalnici, smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Kje lahko iščemo navodila in kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu. Nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je bil duhovnik Miro Šlibar.

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Svetovalnica - Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

V zadnji letošnji misijonski Svetovalnici, smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Kje lahko iščemo navodila in kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu. Nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je bil duhovnik Miro Šlibar.

Blaž Lesnik

duhovnost odnosi misijon 2023

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

duhovnost odnosi misijon 2023 nagovor

Radijski misijon 2023

7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnost odnosi misijon 2023 nagovor

Radijski misijon 2023

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Svetovalnica – Tomaž Erzar

Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem. 

6. dan: Svetovalnica – Tomaž Erzar

Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem. 

duhovnost odnosi družina odpuščanje misijon 2023

Radijski misijon 2023

6. dan: Svetovalnica – Tomaž Erzar

Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem. 

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Svetovalnica – Tomaž Erzar

Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem. 

Nataša Ličen

duhovnost odnosi družina odpuščanje misijon 2023

Radijski misijon 2023

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Pričevanje – Darja Ovsenik

Žena, mati petih otrok, podjetnica - kako najde čas za Boga in kako tudi njena družina lahko postane kraj sprave in odpuščanja? O tem je pričevala Darja Ovsenik z Gorenjske. 

6. dan: Pričevanje – Darja Ovsenik

Žena, mati petih otrok, podjetnica - kako najde čas za Boga in kako tudi njena družina lahko postane kraj sprave in odpuščanja? O tem je pričevala Darja Ovsenik z Gorenjske. 

duhovnost odnosi družina sprava odpuščanje misijon 2023

Radijski misijon 2023

6. dan: Pričevanje – Darja Ovsenik

Žena, mati petih otrok, podjetnica - kako najde čas za Boga in kako tudi njena družina lahko postane kraj sprave in odpuščanja? O tem je pričevala Darja Ovsenik z Gorenjske. 

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Pričevanje – Darja Ovsenik

Žena, mati petih otrok, podjetnica - kako najde čas za Boga in kako tudi njena družina lahko postane kraj sprave in odpuščanja? O tem je pričevala Darja Ovsenik z Gorenjske. 

Radio Ognjišče

duhovnost odnosi družina sprava odpuščanje misijon 2023

Radijski misijon 2023

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.

V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?

6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.

V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?

duhovnost odnosi misijon 2023

Radijski misijon 2023

6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.

V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.

V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?

Radio Ognjišče

duhovnost odnosi misijon 2023

Radijski misijon 2023

VEČ ...|30. 3. 2023
5. dan: Ob radijskem ognjišču

V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše. (Marij Kogoj) Ob radijskem ognjišču je bila letos v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so v drugem delu oddaje lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno duhovno popevko. V rednem delu smo slišali: Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ...   

5. dan: Ob radijskem ognjišču

V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše. (Marij Kogoj) Ob radijskem ognjišču je bila letos v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so v drugem delu oddaje lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno duhovno popevko. V rednem delu smo slišali: Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ...   

duhovnost odnosi misijon 2023

Radijski misijon 2023

5. dan: Ob radijskem ognjišču

V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše. (Marij Kogoj) Ob radijskem ognjišču je bila letos v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so v drugem delu oddaje lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno duhovno popevko. V rednem delu smo slišali: Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ...   

VEČ ...|30. 3. 2023
5. dan: Ob radijskem ognjišču

V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše. (Marij Kogoj) Ob radijskem ognjišču je bila letos v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so v drugem delu oddaje lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno duhovno popevko. V rednem delu smo slišali: Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ...   

Matjaž Merljak Marko Zupan

duhovnost odnosi misijon 2023

Radijski misijon 2023

VEČ ...|30. 3. 2023
5. dan: Odpuščanje v odnose pripelje svobodo

V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.

5. dan: Odpuščanje v odnose pripelje svobodo

V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.

duhovnost odnosi misijon 2023

Radijski misijon 2023

5. dan: Odpuščanje v odnose pripelje svobodo

V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.

VEČ ...|30. 3. 2023
5. dan: Odpuščanje v odnose pripelje svobodo

V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.

Blaž Lesnik

duhovnost odnosi misijon 2023

Radijski misijon 2023

Težo letošnjih misijonskih nagovorov je prevzel nadškof Marjan Turnšek, ki bo odgovarjal na vprašanja današnjega časa: Splav, evtanazija, nameren razkroj družine... vse to govori o moralnem propadu družbe. Kako naj nekdo, ki vidi v dno brezna, v katerega nas silijo določene skupine, nagovarja in predvsem, kako naj reši sebe, da ne pade v past obupa?

Blaž Lesnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Komentar tedna

VEČ ...|24. 5. 2024
Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Marija prečista, vseh milosti vir

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Radio Ognjišče

komentar

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2024
O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjevzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|28. 5. 2024
Anselm Grün: Mir srca 2

Delo p. Anselma Grüna z noslovom Mir srca, smo pred meseci že predstavili v oddaji. Ker je bogata po vsebini, smo tokrat predstavili še nekaj odlomkov, ki govorijo o meditaciji in o tem, kako z gibanjem lahko preženemo še tako trdovratne skrbi. “Dokler ostajamo v glavi, smo vedno nemirni,” in druge misli, ki govorijo o tem, kako biti v sozvočju s seboj - Založba Ognjišče.

Anselm Grün: Mir srca 2

Delo p. Anselma Grüna z noslovom Mir srca, smo pred meseci že predstavili v oddaji. Ker je bogata po vsebini, smo tokrat predstavili še nekaj odlomkov, ki govorijo o meditaciji in o tem, kako z gibanjem lahko preženemo še tako trdovratne skrbi. “Dokler ostajamo v glavi, smo vedno nemirni,” in druge misli, ki govorijo o tem, kako biti v sozvočju s seboj - Založba Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost