Is podcast
V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?
V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?
V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?
V zadnji letošnji misijonski Svetovalnici, smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Kje lahko iščemo navodila in kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu. Nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je bil duhovnik Miro Šlibar.
V zadnji letošnji misijonski Svetovalnici, smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Kje lahko iščemo navodila in kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu. Nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je bil duhovnik Miro Šlibar.
Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.
Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.
Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem.
Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem.
Žena, mati petih otrok, podjetnica - kako najde čas za Boga in kako tudi njena družina lahko postane kraj sprave in odpuščanja? O tem je pričevala Darja Ovsenik z Gorenjske.
Žena, mati petih otrok, podjetnica - kako najde čas za Boga in kako tudi njena družina lahko postane kraj sprave in odpuščanja? O tem je pričevala Darja Ovsenik z Gorenjske.
Katoliško mladino smo pripravili slavilni večer. V našem velikem studiu smo pravzaprav gostili Večer Plus+, ki ga sicer lahko doživite v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Slavljenje, molitev, nagovor … in ves čas Bog v središču - tudi dobesedno, saj je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Priložnost za vsakega, da se umiri, okrepi, prejme upanje in najde svoje mesto v svetu. Slavite z nami ...
Katoliško mladino smo pripravili slavilni večer. V našem velikem studiu smo pravzaprav gostili Večer Plus+, ki ga sicer lahko doživite v Antonovem domu na Viču v Ljubljani. Slavljenje, molitev, nagovor … in ves čas Bog v središču - tudi dobesedno, saj je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Priložnost za vsakega, da se umiri, okrepi, prejme upanje in najde svoje mesto v svetu. Slavite z nami ...
V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše. (Marij Kogoj) Ob radijskem ognjišču je bila letos v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so v drugem delu oddaje lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno duhovno popevko. V rednem delu smo slišali: Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ...
V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globino njegove duše. (Marij Kogoj) Ob radijskem ognjišču je bila letos v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so v drugem delu oddaje lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno duhovno popevko. V rednem delu smo slišali: Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ...
Težo letošnjih misijonskih nagovorov je prevzel nadškof Marjan Turnšek, ki bo odgovarjal na vprašanja današnjega časa: Splav, evtanazija, nameren razkroj družine... vse to govori o moralnem propadu družbe. Kako naj nekdo, ki vidi v dno brezna, v katerega nas silijo določene skupine, nagovarja in predvsem, kako naj reši sebe, da ne pade v past obupa?
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.