Radijski misijon 2020
Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
dr. Karel Gržan je svetoval: Preden spregovoriš bližnjemu kaj vse še ni, mu izrazi področja njegove prijetnosti, žlahtnosti, njegovih sposobnosti. V razmerju 5:1. Torej: pet lepih reči in ena, v kateri bi, po našem mnenju, lahko bil boljši. Priluhnite konkretnim nasvetom za lepoto sobivanja.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
Verjamem v to, da si je Bog za vsakega izmed nas želel prav to, da bi živeli na polno in to ne kot individualisti, ampak kot skupnost, kot občestvo, kot prijatelji, kot bratje in sestre, kot najboljša športna ekipa, ki ima popolnoma isti cilj, to je zmagati v igri - tekmi, ki jo igra. Živeti tako na polno, da bi zmagali v življenju, da bi življenje izpolnili do najboljše mere, pravi Peter Pučnik.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
V Drugem pogledu je na temo Bližina razmišljal dr. Tomaž Erzar, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.
Radijski misijon 2020
Radijski misijon 2020
O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.
Radijski misijon 2020
Komentar tedna
Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.
Svetovalnica
V Svetovalnici je bila z nami Vida Ózis, ki je izumila prvo medicinsko sponko v Sloveniji za preprečevanje vraščanja nohtov. V tokratni oddaji je spregovorila o potenju nog, glivicah in tudi vraščenih nohtih.
Pogovor o
Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.