Is podcast
Pogrebno sveto mašo je daroval papež Frančišek. Z njim je somaševalo 3700 duhovnikov, ter mnogi kardinali in škofje, med njimi tudi nadškof Stanislav Zore.
Pogrebno sveto mašo je daroval papež Frančišek. Z njim je somaševalo 3700 duhovnikov, ter mnogi kardinali in škofje, med njimi tudi nadškof Stanislav Zore.
Pogrebno sveto mašo je daroval papež Frančišek. Z njim je somaševalo 3700 duhovnikov, ter mnogi kardinali in škofje, med njimi tudi nadškof Stanislav Zore.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič. S petjem je sodeloval župnijski zbor svetega Marka.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič. S petjem je sodeloval župnijski zbor svetega Marka.
Sveta maša
Maševal je Ervin Mozetič.
Sveta maša
Maševal je Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval Ervin Mozetič.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel in igral je domači ansambel sv. Marko.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel in igral je domači ansambel sv. Marko.
Sveta maša
Maševal je Ervin Mozetič.
Sveta maša
Maševal je Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti je, ob tednu molitve za edinost kristjanov, potekalo ekumensko bogoslužje. Srečanja sta se na škofijski ravni udeležila soboški škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf in evangeličanski škof mag. Leon Novak. Sodelovali so katoličani, evangeličani in binkoštniki.
Sveta maša
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti je, ob tednu molitve za edinost kristjanov, potekalo ekumensko bogoslužje. Srečanja sta se na škofijski ravni udeležila soboški škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf in evangeličanski škof mag. Leon Novak. Sodelovali so katoličani, evangeličani in binkoštniki.
Slovencem po svetu in domovini
Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke
Doživetja narave
Tokratni gost je strnil 46 let spoznavanja himalajske dežele, kjer je opravil vsaj 30 trekingov in tudi osem vzponov na najvišje gore sveta. Viki Grošelj je spregovoril o Križu čez Nepal - enem samem dolgem potovanju prek najvišjih vrhov nazaj k ljudem.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Globine
V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.