Maševal je Jure Sojč, peli so člani družine Luketič.
Maševal je Jure Sojč, peli so člani družine Luketič.
Sveta maša
Na 3. adventno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi. Maševal je župnik Martin Dolamič-Konrad. Pri maši je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje in organista Teodorja Žalika.
Sveta maša
Na 3. adventno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi. Maševal je župnik Martin Dolamič-Konrad. Pri maši je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje in organista Teodorja Žalika.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta Zbor frančiškanske klasične gimnazije Visoko in MePZ Camerata Slovenica pod vodstvom Melise Marije Zerdo in Aleka Isakovića, na orgle pa ju je spremljal Bakir Samadžić.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta Zbor frančiškanske klasične gimnazije Visoko in MePZ Camerata Slovenica pod vodstvom Melise Marije Zerdo in Aleka Isakovića, na orgle pa ju je spremljal Bakir Samadžić.
Sveta maša
Maševal je pater Vid Lisjak, pel je Marko Lajovic, na orgle pa ga je spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je pater Vid Lisjak, pel je Marko Lajovic, na orgle pa ga je spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodila Pija Trontelj. Na orgle je igral Boštjan Udovič.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodila Pija Trontelj. Na orgle je igral Boštjan Udovič.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel pa MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel pa MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Svetovalnica
Z upokojenim zdravnikom dr. Avguštinom Mencingerjem smo se pogovarjali v sklopu programa na Mini radijskih počitnicah, ko se je pridružil počitnikarjem na Bledu. Pogovor smo naslovili »Gibanje je življenje in življenje je gibanje«.
Komentar tedna
V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?!
Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Pogovor o
S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev.
Kmetijska oddaja
V četrtek v Bruslu pričakujejo več kot 10.000 kmetov iz vse EU. Nova administrativna bremena, napovedano hudo zmanjševanje sredstev za Skupno kmetijsko politiko, trgovinske vojne ter za kmetijstvo škodljivi sporazumi so le glavni razlogi...
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Adventna spodbuda
Zgodbo upanja iz misijonov bi lahko podnaslovili: kjer je volja, tam je pot. Lepa zgodba se je odvila v življenju mladega Rafaela, zapisala jo je s. Bogdana Kavčič, misijonarka v Burundiju.
Zgodbe za otroke
Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!
Zgodbe za otroke
Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!
Luč v temi
V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe. Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva.