Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pela je Ana Šuštar, za orglami je bil Uroš Pele.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pela je Ana Šuštar, za orglami je bil Uroš Pele.
Sveta maša
29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.
Sveta maša
29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.
Sveta maša
Maševal je župnik Janez Kobal. S petjem je sodeloval družinski župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutner, na orgle je igrala Maja Cenčič.
Sveta maša
Maševal je župnik Janez Kobal. S petjem je sodeloval družinski župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutner, na orgle je igrala Maja Cenčič.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta (Tadej Podobnik in Vid Lisjak?), orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta (Tadej Podobnik in Vid Lisjak?), orglala pa Polona Gantar.
Slovencem po svetu in domovini
Rafaelova družba tudi to poletje pripravlja Višarske dneve mladih. Program je namenjen mladim iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine. Poleg izobraževalnega dela in srečevanj z domačini in strokovnjaki s področja integracije in zgodovine je veliko časa na voljo za druženje in duhovno obogatitev. Kot je povedal ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar, bodo letošnji potekali na najzahodnejšem delu Koroške, s poudarkom na Beljaku in Špitalu ob Dravi. Višarski dnevi mladih se bodo začeli 31. julija, sklenili pa 3. avgusta na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah. Rafaelova družba vabi mlade iz zamejstva, izseljenstva in matične domovine.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Moja zgodba
Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kulturni utrinki
V Galeriji Družina je v poletnem času na ogled razstava liturgičnih oblačil z naslovom »Barve cerkvenega leta«. Na njej je predstavljen premišljen izbor liturgičnih oblačil, mašnih plaščev v petih bogoslužnih barvah, plašči v baročnem in gotskem kroju, dalmatike in tudi posebej izpostavljena liturgična oblačila s prepoznavno slovensko narodnostno noto, ki so si jih zamislili nekateri slovenski umetniki in umetnice.
Komentar Družina
V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Jona in Luka Kobler, hči in oče, sta v sklopu projekta JONUKA400 - Misija brez sape postavila nov Guinnessov svetovni rekord v najdaljši neprekinjeni prejadrani razdalji v dvoje, brez pomoči in brez dotika kopnega. S podvigom oziroma jadranjem sta osveščala o redki in nevarni bolezni - pljučni arterijski hipertenziji.