V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.
Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«
https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm
V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.
Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«
https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm
V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.
Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«
https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, Pel duo Mir iz Medvedjega brda.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, Pel duo Mir iz Medvedjega brda.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, peli so pevci iz Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, peli so pevci iz Idrije.
Sveta maša
Na zahvalno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, pel mladinski pevski zbor. Na orgle je igrala Anita Grm.
Sveta maša
Na zahvalno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, pel mladinski pevski zbor. Na orgle je igrala Anita Grm.
Komentar tedna
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.
Pogovor o
Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. november 2025 ob 05-ih
Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Doma je bil iz Ormoža. Končal je politično šolo v Parizu. Čeprav je Ruda Jurčec sanjal o diplomaciji, se je uveljavil kot novinar, urednik, pisatelj in esejist. Med obema vojnama je delal pri Slovencu in ga med vojno tudi urejal. Bil je bil predsednik Slovenskega novinarskega društva. Leta 1935 je izdal poglobljeno študijo o Janezu Evangelistu Kreku. Bil je dopisnik angleškega Reuterja, francoske časopisne agencije Havas in beograjske Avale. Ruda Jurčec je ob koncu vojne odšel na Koroško, od tam v Rim in konec leta 1947 v Argentino. Imel je pomembno vlogo pri začetkih Svobodne Slovenije s koledarjem, Slovenske kulturne akcije, kot sourednik in pisec je sodeloval pri skoraj vseh slovenskih revijah v Argentini. Umetniški vrh je dosegel v romanu Ljubljanski triptih. Napisal je tudi obsežne spomine Skozi luči in sence v treh delih.