V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.
Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«
https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm
V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.
Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«
https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm
V cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu ga je v prisotnosti škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, kardinala Franca Rodeta, vernikov in predstavnikov civilnih oblasti posvetil apostolski nuncij v RS Jean-Marie Speich.
Maksimilijana Matjaža je v nagovoru po evangeliju med drugim povabil, naj ne bo »klerikalen škof, ampak mož, ves od Boga,« naj skrbi za mlade in naj brez strahu zaupa laiškim vernikom številne odgovornosti. »Si biblicist. Božjo besedo podajaj jasno in preprosto. Bogu daj priložnost, ne samo s tem, da mu omogočiš, da bo slišan, ampak tudi tako, da vernikom omogočiš dostop do besede, do katere imajo pravico. Opravljaj službo kateheta, kot to želi papež Frančišek. Ne čakaj, ampak bodi zavzet za Gospodovo hišo.«
https://radio.ognjisce.si/sl/238/novice/33346/maksimilijan-matjaz-posvecen-v-celjskega-skofa.htm
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je na 33. nedeljo med letom daroval je vikar Alan Tedeško, pel je mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval mešani župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, Pel duo Mir iz Medvedjega brda.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, Pel duo Mir iz Medvedjega brda.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski pevski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, peli so pevci iz Idrije.
Sveta maša
Maševal je vikar Alan Tedeško, peli so pevci iz Idrije.
Sveta maša
Na zahvalno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, pel mladinski pevski zbor. Na orgle je igrala Anita Grm.
Sveta maša
Na zahvalno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Maševal je župnik Jakob Trček, pel mladinski pevski zbor. Na orgle je igrala Anita Grm.
Spoznanje več, predsodek manj
Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Sol in luč
Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Slovencem po svetu in domovini
Zavod RS za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Buenos Airesu v Argentini v tem tednu pripravlja dogodke z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Predstaviti želijo priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih in verodostojnih informacij omogočiti podporo pri morebitnem vključevanju v matično domovino, v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili se bodo ugledni slovenski delodajalci in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva, obiskovalci pa bodo imeli priložnost za osebno predstavitev in neposreden pogovor s sodelujočimi delodajalci. V Buenos Airesu bodo tri srečanja jutri popoldne po lokalnem času, v Mendozi pa to soboto v dopoldanskem času.
Spoznanje več, predsodek manj
Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori.
Kulturni utrinki
V sredo 19. novembra bo ob 19.30 v cerkvi sv. Trojice v Ljubljani novembrski koncert Sakralnega abonmaja. Tokrat bo to instrumentalni koncert glasbenikov pod vodstvom violinista Vasilija Meljnikova. Zanimivost tega koncerta je, da so na sporedu tudi dela skladateljice uršulinke sestre Isabelle Leonarde, iz 17. stoletja Na koncert nas bo povabila koordinatorica Sakralnega abonmaja s. Diana Novak.
Komentar Zanima.me
Predvolilni čas je vedno obdobje, ko politiki na oblasti, najsi levi ali desni, odprejo slaščičarno za državljane. Predvolilne bonboniere se običajno financirajo iz javne blagajne, računi pa se plačujejo kasneje, ko so volitve že zdavnaj mimo: najpogosteje iz zadolževanja ali pa bolj ali manj prikritega dvigovanja davščin, je zapisal Rok Čakš.