Sveta maša
Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Sveta maša
Maševal je p Edvard Kovač, pel Anže Kuharič, orgle Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p Edvard Kovač, pel Anže Kuharič, orgle Uroš Pele.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je župnik Andrzej Gosek, pel je mešani pevski zbor pod vodstvom Jerneja Berdena, na orgle pa je igral Ivan Vombergar.
Sveta maša
Maševal je župnik Andrzej Gosek, pel je mešani pevski zbor pod vodstvom Jerneja Berdena, na orgle pa je igral Ivan Vombergar.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Anže Kuharič, orglal pa Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Anže Kuharič, orglal pa Uroš Pele.
Slovencem po svetu in domovini
Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.
Svetovalnica
Tokrat smo se v Mali šoli finančne pismenosti poglobili v svet naložbenih skladov. Kaj pravzaprav pomenijo izrazi, kot so delniški, mešani, obvezniški in denarni skladi? Kako se med seboj razlikujejo, komu so namenjeni in kakšna so njihova tveganja ter potencialni donosi? Z nami je bil finančni strokovnjak Simon Meglič.
Duhovna misel
Duhovno krizo našega časa bi lahko izrazili z besedami, da ima večina med nami določen naslov, toda da nas na njem ni mogoče najti. Osamljenost je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. oktober 2025 ob 05-ih
Naš gost
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Duhovno krizo našega časa bi lahko izrazili z besedami, da ima večina med nami določen naslov, toda da nas na njem ni mogoče najti. Osamljenost je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.