Luč v temi
4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja. V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.
Luč v temi
4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja. V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.
Luč v temi
V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.
Luč v temi
V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.
Luč v temi
Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.
Luč v temi
Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.
Luč v temi
Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel.
Luč v temi
Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel.
Luč v temi
Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.
Luč v temi
Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.
Luč v temi
Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.
Luč v temi
Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.
Luč v temi
Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.
Luč v temi
Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.
Luč v temi
V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.
Luč v temi
V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.
Luč v temi
Oddaja o življenju slepih in slabovidnih
»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Duhovna misel
Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. januar 2026 ob 05-ih
Doživetja narave
Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.