Is podcast
V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo 2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.
V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo 2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.
V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo 2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je povedala tudi nekaj kratkih nasvetov za kuharice, ki pripravljajo segedin. Meso naj bo dobro prepraženo na čebuli, prijetno mora biti začinjeno - dodamo sesekljan česen, narezano papriko in nato ga dušimo - lahko tudi s krompirjevo vodo. Pokrito ga dušimo, da se zmehča. Zelje naj naj ne bo prekislo, sicer ga še enkrat operemo. Prav tako predolgo zelje narežemo. Skupaj kuhamo30-45 minut. Po želji lahko dodamo malo paradižnikove mezge.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je povedala tudi nekaj kratkih nasvetov za kuharice, ki pripravljajo segedin. Meso naj bo dobro prepraženo na čebuli, prijetno mora biti začinjeno - dodamo sesekljan česen, narezano papriko in nato ga dušimo - lahko tudi s krompirjevo vodo. Pokrito ga dušimo, da se zmehča. Zelje naj naj ne bo prekislo, sicer ga še enkrat operemo. Prav tako predolgo zelje narežemo. Skupaj kuhamo30-45 minut. Po želji lahko dodamo malo paradižnikove mezge.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila kruhove štruklje. Sestra Nikolina pravi, da je to najbrž štruca iz kruha, ki se pripravi podobo, kot kruhovi cmoki, le da se skuha skupaj. Kruh narežemo na majhne kose, dodamo praženo čebulo, narezan drobnjak, ostro moko, jajčno mleko, po želji še kakšna žlica kisle smetane. Previdno premešamo, poravnano in s pokrovko pokrijemo, da se ovlaži. Nato naložimo na ovlaženo servieto in skuhamo v vodi ali nad soparo. Skuhajo se v 20-25 minutah, odvisno od debeline. Lahko jih zabelimo z drobtinami na maslu, sladke lahko potresemo s cimetom ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila kruhove štruklje. Sestra Nikolina pravi, da je to najbrž štruca iz kruha, ki se pripravi podobo, kot kruhovi cmoki, le da se skuha skupaj. Kruh narežemo na majhne kose, dodamo praženo čebulo, narezan drobnjak, ostro moko, jajčno mleko, po želji še kakšna žlica kisle smetane. Previdno premešamo, poravnano in s pokrovko pokrijemo, da se ovlaži. Nato naložimo na ovlaženo servieto in skuhamo v vodi ali nad soparo. Skuhajo se v 20-25 minutah, odvisno od debeline. Lahko jih zabelimo z drobtinami na maslu, sladke lahko potresemo s cimetom ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Če so že očiščeni, lahko iz njih pripravi marmelado, je najprej svetovala sestra Nikolina. Lahko pa ji naloži v skodelice in prelije s kuhanim pudingom, po vrhu lahko da še kompot ali malinovec. V poletnem času lahko pripravi neke vrste domači sladoled.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Če so že očiščeni, lahko iz njih pripravi marmelado, je najprej svetovala sestra Nikolina. Lahko pa ji naloži v skodelice in prelije s kuhanim pudingom, po vrhu lahko da še kompot ali malinovec. V poletnem času lahko pripravi neke vrste domači sladoled.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, ali obstaja kakšna hrana, ki bi jo užili potem, ko zaužijemo neko jed polno česna, torej da bi nevtralizirali ta vonj po česnu. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pogrize malo kruhove skorje ali pa nekaj vejic svežega peteršilja, dobro bi lahko del tudi požirek mleka ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, ali obstaja kakšna hrana, ki bi jo užili potem, ko zaužijemo neko jed polno česna, torej da bi nevtralizirali ta vonj po česnu. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pogrize malo kruhove skorje ali pa nekaj vejic svežega peteršilja, dobro bi lahko del tudi požirek mleka ...
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Naš gost
Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.
Pogovor o
Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič.
Komentar tedna
Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.
Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 11. februar 2025 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem kulturnem domu v Špetru v Beneški Sloveniji znova poteka niz koncertov Ob nedeljah glasba. Tretjo sezono pripravlja Glasbena matica v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Z osveženim konceptom želijo glasbo še bolj približati mladim, jih navdušiti nad umetnostjo ter jim ponuditi prostor za odkrivanje in razumevanje glasbene ustvarjalnosti. Na koncertih nastopajo učenci šole, ki občinstvo peljejo skozi pester program glasbenih mojstrovin. Vsak koncert ponuja bogat in raznolik program, s poudarkom na klasični glasbeni literaturi. Posebnost koncertne sezone Ob nedeljah glasba je možnost pogovora z nastopajočimi. Po vsakem koncertu bo občinstvo povabljeno k odprtemu dialogu z mladimi glasbeniki. Ta petek pa bo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru potekala krstna predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach V Tvojem ognju žarim, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Sodelovali bodo pisci spremnih besedil: p. Pavel Cocco, urednica Erika Jazbar in slikar David Faganel. Predstavitev organizirata založba Ognjišče in združenje Blankin v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo.
Sol in luč
Kako harmonična glasba uredi neharmonično dušo? Zakaj ima zven moč zdravljenja in kako frekvence vplivajo na rakave celice? Vse to ob glasbi koralov, ki so nastali prav za to oddajo, na besedilo bolniških litanij.
Kulturni utrinki
V Galeriji Friderika Irineja Baraga v Šmihelu v Novem mestu, ki je nedavno začela delovati v istoimenskem zavodu, je na ogled prva slikarska razstava domačina, slikarja in grafika Janka Orača z naslovom Barvita videnja.
Naš pogled
V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.