Sestra Nikolini je poslušalki, ki bi sama rada pripravila kruh, svetovala, naj ga naredi iz ajdove moke z dodatkom pšenične ali pirine. Razmerje naj bo prvič ena proti ena, nato pa ga spreminja v korist ajdove moke. Uporabi naj sveži kvas (na 1 kg moke je dovolj 3 dag kvasa). Ajdovo moko naj popari z vrelo vodo in ob tem s kuhalnico meša, da nastanejo žganci. Doda naj sol in ostalo moko, v sredino naj v jamico doda kvas. Gnete in po kapljicah priliva takočino. Doda še 2 žlici olivnega olja. Testo naj počiva, nato ga še enkrat pregnetemo (doda sezam, lan, orehe ...) ter preloži v modele, na vrhu zarežemo, pomažemo s kavo ali vodo ter damo v vročo pečico (200 stopinj).
Sestra Nikolini je poslušalki, ki bi sama rada pripravila kruh, svetovala, naj ga naredi iz ajdove moke z dodatkom pšenične ali pirine. Razmerje naj bo prvič ena proti ena, nato pa ga spreminja v korist ajdove moke. Uporabi naj sveži kvas (na 1 kg moke je dovolj 3 dag kvasa). Ajdovo moko naj popari z vrelo vodo in ob tem s kuhalnico meša, da nastanejo žganci. Doda naj sol in ostalo moko, v sredino naj v jamico doda kvas. Gnete in po kapljicah priliva takočino. Doda še 2 žlici olivnega olja. Testo naj počiva, nato ga še enkrat pregnetemo (doda sezam, lan, orehe ...) ter preloži v modele, na vrhu zarežemo, pomažemo s kavo ali vodo ter damo v vročo pečico (200 stopinj).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.
Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.
Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ...

Komentar tedna
Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?
Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Za življenje
Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.
Doživetja narave
V zadnji letošnji oddaji bomo odprli nahrbtnik spominov. Sprehodili se bomo skozi številne zgodbe, ki so nas v 50-ih oddajah vodile od zimskih vrhov do arktičnih prostranstev, od kolesarskih romanj do pešpoti, ki povezujejo ljudi in pokrajine. Spomnili se bomo, kako smo tekli, hodili, raziskovali, poslušali in občudovali – od Ultra Traila pod Mont Blancom do novih odkritij observatorija Vere Rubin v Čilu, od Goriškega camina do Slovenske planinske poti. Vabljeni, da z nami še zadnjič letos prisluhnete naravi in njenim doživetjem.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče