Čokolada za piškote

Čokoladi, ki jo stopimo, da bi v njo pomočili piškote ali z njo oblili torto, moramo dodati maslo in olje, in sicer več olja kot masla oz. vsaj pol enega, pol drugega.

21. 12. 2020
Čokolada za piškote

Čokoladi, ki jo stopimo, da bi v njo pomočili piškote ali z njo oblili torto, moramo dodati maslo in olje, in sicer več olja kot masla oz. vsaj pol enega, pol drugega.

Matjaž Merljak

VEČ ...|21. 12. 2020
Čokolada za piškote

Čokoladi, ki jo stopimo, da bi v njo pomočili piškote ali z njo oblili torto, moramo dodati maslo in olje, in sicer več olja kot masla oz. vsaj pol enega, pol drugega.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Mineštre

Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.

Mineštre

Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Mineštre

Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.

VEČ ...|13. 1. 2026
Mineštre

Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Testo za pico

Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj.  Lahko se peče tudi na peki papirju.  

Testo za pico

Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj.  Lahko se peče tudi na peki papirju.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Testo za pico

Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj.  Lahko se peče tudi na peki papirju.  

VEČ ...|30. 12. 2025
Testo za pico

Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj.  Lahko se peče tudi na peki papirju.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Shranjevanje orehov

Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.  

Shranjevanje orehov

Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Shranjevanje orehov

Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.  

VEČ ...|29. 12. 2025
Shranjevanje orehov

Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Goveja lička in goveji zrezki v omaki

Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.  

Goveja lička in goveji zrezki v omaki

Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Goveja lička in goveji zrezki v omaki

Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.  

VEČ ...|23. 12. 2025
Goveja lička in goveji zrezki v omaki

Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Čokoladna potica

Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo. 

Čokoladna potica

Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Čokoladna potica

Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo. 

VEČ ...|22. 12. 2025
Čokoladna potica

Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Brezglutenska potratna potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev.  Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.  

Brezglutenska potratna potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev.  Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Brezglutenska potratna potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev.  Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.  

VEČ ...|19. 12. 2025
Brezglutenska potratna potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev.  Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Rozinova in makov nadev

Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.  

Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.

Rozinova in makov nadev

Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.  

Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Rozinova in makov nadev

Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.  

Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.

VEČ ...|18. 12. 2025
Rozinova in makov nadev

Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.  

Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Potice in nadevi

Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.  

Potice in nadevi

Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Potice in nadevi

Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.  

VEČ ...|17. 12. 2025
Potice in nadevi

Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kuhajmo s sestro Nikolino

Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica.

Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah.

Arhiv minulih oddaj in rubrik:
http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7

Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.

Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7

Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.

Blaž Lesnik

gorevremepodnebjeplaninstvopohodništvonarava

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Marjana Debevec

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
V parlamentu na Dunaju tudi o Slovencih

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.

V parlamentu na Dunaju tudi o Slovencih

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ... |
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo (Tri navdihujoče zgodbe)

»Sreča ni nek dogodek. Sreča so očala, s katerimi lahko vidiš lepoto določenega dogodka. Sreča je kot kruh. Nauči se ga mesiti. Ko ga boš pekel, pa odpri okna. Naj diši po vsej soseski.« Odlomek je le del zgodbe, ki opisuje dotike lepote drobnih trenutkov življenja, ki se nas dotaknejo, če le znamo opazovati svet in ljudi. Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Še tri smo prebrali v tokratni oddaji.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo (Tri navdihujoče zgodbe)

»Sreča ni nek dogodek. Sreča so očala, s katerimi lahko vidiš lepoto določenega dogodka. Sreča je kot kruh. Nauči se ga mesiti. Ko ga boš pekel, pa odpri okna. Naj diši po vsej soseski.« Odlomek je le del zgodbe, ki opisuje dotike lepote drobnih trenutkov življenja, ki se nas dotaknejo, če le znamo opazovati svet in ljudi. Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Še tri smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

Globine

VEČ ... |
Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismobiblijaStara zaveza

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Otok

VEČ ... |
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ... |
Jože in Urban

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Jože in Urban

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič Jure Sešek Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ... |
Pričakovanja slovenskega gospodarstva v novem letu

Tokrat smo se posvetili slovenskemu gospodarstvu. Skupaj z gosti z Gospodarske zbornice Slovenije (Bojan Ivanc), Združenja Manager (Petra Juvančič), Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Ajša Vodnik) in Ministrstva za gospodarstvo (Matevž Frangež) smo spregovorili o trenutnih največjih izzivih, o posledicah ukrepov, ki jih je bilo deležno gospodarstvo v zadnjem letu in o pričakovanjih za novo leto.

Pričakovanja slovenskega gospodarstva v novem letu

Tokrat smo se posvetili slovenskemu gospodarstvu. Skupaj z gosti z Gospodarske zbornice Slovenije (Bojan Ivanc), Združenja Manager (Petra Juvančič), Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Ajša Vodnik) in Ministrstva za gospodarstvo (Matevž Frangež) smo spregovorili o trenutnih največjih izzivih, o posledicah ukrepov, ki jih je bilo deležno gospodarstvo v zadnjem letu in o pričakovanjih za novo leto.

Radio Ognjišče

politikaživljenje