Kuhajmo s sestro Nikolino
Naša poslušalka je večkrat že pripravila ocvirkovo potico, zanima jo, ali bi jo lahko pripravila tudi z ajdovo moko, se pravi, da bi nastala ajdova ocvirkovka. Kako naj to naredil? Sestra Nikolina odgovarja: potrebujemo ajdovo in pšenično moko. 30 dag (ali do ½ kg ajdove moke) poparimo z vrelo slano vodo, da dobimo žganec. Razširimo ga in dodamo še ostalo moko (vsega skupaj je 1 kg moke), v jamico na sredi dodamo 3 dag kvasa. Ko bo začel delovati, z roko mešamo in napravimo testo. Po malem prilivamo tekočino in naredimo srednje krepko testo. Pustimo vzhajati, nato razvaljamo in potresemo s toplimi, a odcejenimi ocvirki. Ocvirki ne smejo biti prekajeni, lahko pa zraven damo polovico kuhane in narezane kranjske klobase ... Zavijemo kot potico, damo v model in vzhajati. Pred peko pomažemo z jajcem ali črno kavo in prebodemo s pletilko. Ko je pečena, jo pokrijemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Naša poslušalka je večkrat že pripravila ocvirkovo potico, zanima jo, ali bi jo lahko pripravila tudi z ajdovo moko, se pravi, da bi nastala ajdova ocvirkovka. Kako naj to naredil? Sestra Nikolina odgovarja: potrebujemo ajdovo in pšenično moko. 30 dag (ali do ½ kg ajdove moke) poparimo z vrelo slano vodo, da dobimo žganec. Razširimo ga in dodamo še ostalo moko (vsega skupaj je 1 kg moke), v jamico na sredi dodamo 3 dag kvasa. Ko bo začel delovati, z roko mešamo in napravimo testo. Po malem prilivamo tekočino in naredimo srednje krepko testo. Pustimo vzhajati, nato razvaljamo in potresemo s toplimi, a odcejenimi ocvirki. Ocvirki ne smejo biti prekajeni, lahko pa zraven damo polovico kuhane in narezane kranjske klobase ... Zavijemo kot potico, damo v model in vzhajati. Pred peko pomažemo z jajcem ali črno kavo in prebodemo s pletilko. Ko je pečena, jo pokrijemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo ½ kg moke, zvrhano kavno žličko pecilnega praška, sol, 1 kocko kvasa, 25 dag masla (ali pol masla, pol margarine). Sestavine z rokami zdrobimo v fino kašo. Dodamo 3 rumenjake, 1 dl kisle smetane (ali pol kisle, pol sladke ali pa jogurt). Naredimo testo in ga damo počivat. Razvaljamo za 3-4 milimetre debelo, namažemo z jajcem (ali samo z beljakom) ter potresemo s semeni ali narezanimi oreščki. S koleščkom narežemo na 2 cm široke in 4-5 cm dolge koščke. Z lopatko prenesemo na peki papir, pazimo na medsebojno razdaljo in pečemo 15-20 minut. Ko so pečene, jih ohladimo in spravimo v dobro pokriti škatli, da se ne zmehčajo. Lahko pa naredimo tudi testo s kvasom. Potrebujemo ½ kg moke (bele ali polbele), 2 dag kvasa, žličko soli, 1-2 rumenjaka. Naredimo mehko testo, nato dolivamo mleko ali polovično mleko, dodamo še 1-3 dag olivnega olja in 5 dag masla (to je najbolj idealna maščobe). Pustimo vzhajati, razvaljamo in oblikujemo štručke, male rogljičke, palčke ... ki jih pred peko namažemo z beljakom (jajcem) in posujemo s semeni ali pa nanje naribamo sir.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo ½ kg moke, zvrhano kavno žličko pecilnega praška, sol, 1 kocko kvasa, 25 dag masla (ali pol masla, pol margarine). Sestavine z rokami zdrobimo v fino kašo. Dodamo 3 rumenjake, 1 dl kisle smetane (ali pol kisle, pol sladke ali pa jogurt). Naredimo testo in ga damo počivat. Razvaljamo za 3-4 milimetre debelo, namažemo z jajcem (ali samo z beljakom) ter potresemo s semeni ali narezanimi oreščki. S koleščkom narežemo na 2 cm široke in 4-5 cm dolge koščke. Z lopatko prenesemo na peki papir, pazimo na medsebojno razdaljo in pečemo 15-20 minut. Ko so pečene, jih ohladimo in spravimo v dobro pokriti škatli, da se ne zmehčajo. Lahko pa naredimo tudi testo s kvasom. Potrebujemo ½ kg moke (bele ali polbele), 2 dag kvasa, žličko soli, 1-2 rumenjaka. Naredimo mehko testo, nato dolivamo mleko ali polovično mleko, dodamo še 1-3 dag olivnega olja in 5 dag masla (to je najbolj idealna maščobe). Pustimo vzhajati, razvaljamo in oblikujemo štručke, male rogljičke, palčke ... ki jih pred peko namažemo z beljakom (jajcem) in posujemo s semeni ali pa nanje naribamo sir.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Dotaknili smo se tudi shranjevanja orehov in pritrdili poslušalki, pri kateri doma orehe operejo, posušijo in jih nato shranijo v skrinji. Zelo dobro je, pravi sestra Nikolina, če jih vakuumsko pakirajo. Taki orehi so povsem drugega okusa.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. januar 2026 ob 05-ih
Naš gost
Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno.
Moja zgodba
Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.
Slovencem po svetu in domovini
V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.
Sol in luč
Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Pevci zapojte, godci zagodte
V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.
Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.
Sol in luč
Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.