Is podcast Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki Is podcast
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Jože Bartolj

kultura Janko Boštjančič Park vojaške zgodovine Feldspital 808

13. 2. 2024
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Jože Bartolj

VEČ ...|13. 2. 2024
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Jože Bartolj

kulturaJanko BoštjančičPark vojaške zgodovineFeldspital 808

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 2. 2024
Tomaž Sevšek o koncertu Pasijon po Mateju

Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.

Tomaž Sevšek o koncertu Pasijon po Mateju

Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.

kultura glasba Stara glasba na novem trgu Pasijon po Mateju Harmonija Concertans Tomaž Sevšek

Kulturni utrinki

Tomaž Sevšek o koncertu Pasijon po Mateju

Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.

VEČ ...|27. 2. 2024
Tomaž Sevšek o koncertu Pasijon po Mateju

Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.

Jože Bartolj

kultura glasba Stara glasba na novem trgu Pasijon po Mateju Harmonija Concertans Tomaž Sevšek

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

kultura film David Sipoš Magdalena Gornik film Okronana

Kulturni utrinki

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Jože Bartolj

kultura film David Sipoš Magdalena Gornik film Okronana

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

kultura literatura likovna umetnost Spomin Slovenije Spomin sveta

Kulturni utrinki

V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celju je na ogled panojska razstava Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta.

V oddaji o kulturi lahko slišite prispevek o panojski razstavi Spomin Slovenije, ki je nastala kot del Unescovega programa Spomin sveta in je na ogled v Celju na Krekovem trgu!

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost Spomin Slovenije Spomin sveta

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 2. 2024
Literarni natečaj Mladika in literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino

V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.

Literarni natečaj Mladika in literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino

V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.

kultura literatura 52. literarni natečaj Mladika

Kulturni utrinki

Literarni natečaj Mladika in literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino

V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.

VEČ ...|22. 2. 2024
Literarni natečaj Mladika in literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino

V Trstu so pripravili tradicionalni kulturni večer, na katerem so razglasili nagrajence 52. literarnega natečaja revije Mladika za prozo in poezijo. Slišite lahko, koga je nagradila literarna žirija. Za konec pa smo posredovali še vabilo na literarni dogodek ob drugi obletnici napada na Ukrajino soboto, ki bo v soboto 24. februarja, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice.

Jože Bartolj

kultura literatura 52. literarni natečaj Mladika

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2024
Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

VEČ ...|21. 2. 2024
Koncert pianistke Olge Kern, razstava Vincenta van Gogha v Trstu

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 2. 2024
Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

VEČ ...|20. 2. 2024
Začetek Zimskega festivala, 30 let Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

S koncertom v Cankarjevem domu se je sinoči začel 7. Zimski festival. V organizaciji Festivala Ljubljana bo do 23. februarja ponudil skupaj šest koncertov - dva v Cankarjevem domu in štiri v Slovenski filharmoniji. Zavod za kulturo madžarske skupnosti letos praznuje 30. obletnico začetka delovanja. Na dan obletnice, 8. novembra, načrtujejo gala prireditev v Lendavi, direktor zavoda Mihael Šooš pa je napovedal tudi slavnostno konferenco in druge dogodke. Podnebnega aktivista je sodnik v Firencah obsodil na plačilo globe v višini 20.000 evrov, ker je v znak protesta proti mednarodni podnebni politiki skupaj s še enim moškim minuli teden z lepilnim trakom polepil steklo, ki ščiti sliko Rojstvo Venere italijanskega slikarja Sandra Botticellija.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2024
Zmagovalec Festivala gorniškega filma, Partljičeva komedija v Pekrah, Raiven na Dori

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

Zmagovalec Festivala gorniškega filma, Partljičeva komedija v Pekrah, Raiven na Dori

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Zmagovalec Festivala gorniškega filma, Partljičeva komedija v Pekrah, Raiven na Dori

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

VEČ ...|19. 2. 2024
Zmagovalec Festivala gorniškega filma, Partljičeva komedija v Pekrah, Raiven na Dori

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

Marjan Bunič

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 2. 2024
Elda Viler avtobiografija - Abonma Grajske harmonije

Slišali ste lahko, da je izšla avtobiografija znane slovenske pevke Elde Viler z naslovom Elda - notranji naboj. V oddaji tudi o vpisu abonmaja komorne in solistične glasbe na Gradu Kromberk pod imenom Grajske harmonije.

Elda Viler avtobiografija - Abonma Grajske harmonije

Slišali ste lahko, da je izšla avtobiografija znane slovenske pevke Elde Viler z naslovom Elda - notranji naboj. V oddaji tudi o vpisu abonmaja komorne in solistične glasbe na Gradu Kromberk pod imenom Grajske harmonije.

kultura glasba Elda Viler Avtobiografija Elda notranji naboj Ivo Gajič Grajske harmonije Abonma Grad Kromberk

Kulturni utrinki

Elda Viler avtobiografija - Abonma Grajske harmonije

Slišali ste lahko, da je izšla avtobiografija znane slovenske pevke Elde Viler z naslovom Elda - notranji naboj. V oddaji tudi o vpisu abonmaja komorne in solistične glasbe na Gradu Kromberk pod imenom Grajske harmonije.

VEČ ...|16. 2. 2024
Elda Viler avtobiografija - Abonma Grajske harmonije

Slišali ste lahko, da je izšla avtobiografija znane slovenske pevke Elde Viler z naslovom Elda - notranji naboj. V oddaji tudi o vpisu abonmaja komorne in solistične glasbe na Gradu Kromberk pod imenom Grajske harmonije.

Jože Bartolj

kultura glasba Elda Viler Avtobiografija Elda notranji naboj Ivo Gajič Grajske harmonije Abonma Grad Kromberk

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|27. 2. 2024
Otroška risba in igra

V Svetovalnici je bila z nami psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Spregovorili smo o otroški risbi in njeni simboliki, pa tudi o igri ter igračah, ki razvoj spodbujajo in tistih, ki so v življenju otroka povsem odveč. 

Otroška risba in igra

V Svetovalnici je bila z nami psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Spregovorili smo o otroški risbi in njeni simboliki, pa tudi o igri ter igračah, ki razvoj spodbujajo in tistih, ki so v življenju otroka povsem odveč. 

Tanja Dominko

svetovanjeotroci

Od slike do besede

VEČ ...|27. 2. 2024
Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Mateja Subotičanec

pogovordružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura