Is podcast Dr. Janez Juhant o knjigi Slovenija upanja Is podcast
Dr. Janez Juhant o knjigi Slovenija upanja

Jože Bartolj

kultura Janez Juhant

30. 11. 2021
Dr. Janez Juhant o knjigi Slovenija upanja

Jože Bartolj

VEČ ...|30. 11. 2021
Dr. Janez Juhant o knjigi Slovenija upanja

Jože Bartolj

kulturaJanez Juhant

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kultura literatura Josip Lavtižar Fran Lakmayer Franc Kimovec Matevž Ravnikar Matija Naglič Mira Delavec Touhami Franc Križnar.

Kulturni utrinki

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kultura literatura Josip Lavtižar Fran Lakmayer Franc Kimovec Matevž Ravnikar Matija Naglič Mira Delavec Touhami Franc Križnar.

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

kultura literatura Franc Križnar Mira Delavec Grad Turn

Kulturni utrinki

Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

VEČ ...|22. 5. 2024
Simpozij o dediščini delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic

Predstavili smo simpozij in izid zbornika pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem, s poudarkom na Preddvoru, ki bo v petek, 24. maja od 9.h naprej v spominski sobi na Gradu Turn. Gosta sta  bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kultura literatura Franc Križnar Mira Delavec Grad Turn

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

kultura literatura Jan Dominik Bogataj Frančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

VEČ ...|21. 5. 2024
Brat Jan Dominik Bogataj in Valvazorjeva priznanja

Muzejske organizacije so minuli konec tedna slavile mednarodni dan muzejev, ob tem pa so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih nagrad, ki so jih podelili v torek 21. maja dopoldne v Narodni galeriji. Častno priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva je prejel tudi frančiškan Jan Dominik Bogataj za projekt Frančiškanski muzej in knjižnica. Prisluhnite pogovoru z njim!

Jože Bartolj

kultura literatura Jan Dominik Bogataj Frančiškanski muzej in knjižnica

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 5. 2024
Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

VEČ ...|20. 5. 2024
Kulturni novici

Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je izdala zgoščenko svojih treh zborovskih zasedb pod skupnim naslovom Prepletanja. V sklopu Križnikovega pravljičnega festivala bodo v Motniku v soboto, 8. junija ob 19.h odprli pravljično hišo.

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

kultura literatura Ljubka Šorli Lovro Tacol Peter Simoniti Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Lojze Bratuž

Kulturni utrinki

Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

VEČ ...|17. 5. 2024
Vabilo na Svetogorske sobotnice

Povabili smo vas na Sveto goro nad Novo Gorico, kjer zdaj že nekaj let potekajo Svetogorske sobotnice. Tokrat bo v nedeljo 19. maja ob 17. h moč prisluhniti gledališkemu recitalu, ki ga je pripravilo Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija iz Celja Venec spominčic možu na grob Ljubke Šorli. Na dogodek, ki ima tudi močno domoljubno noto nas je v imenu nastopajočih gledališčnikov povabil Lovro Tacol.

Jože Bartolj

kultura literatura Ljubka Šorli Lovro Tacol Peter Simoniti Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Lojze Bratuž

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

kultura AFZ France Marolt Mednarodni muzejski dan Narodna Galerija

Kulturni utrinki

Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulturne novice

Na mednarodni muzejski dan, ki bo v soboto 18. maja, vabljeni tudi v Narodno galerijo, kjer predstavljajo novo galerijsko popestritev, ki so jo poimenovali Zamenjaj obraz. Akademska folklorna skupina France Marolt ob 76-letnici delovanja pripravlja plesno predstavo, ki jo bodo oblikovali skupaj s profesionalnim folklornim ansamblom Lado iz Hrvaške (18. in 19. maj). Za konec pa še, da se pripravlja predstavitev predloga za razglasitev Frančiškanskega samostana Kostanjevica nad Novo Gorico za spomenik državnega pomena.  

Jože Bartolj

kultura AFZ France Marolt Mednarodni muzejski dan Narodna Galerija

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2024
Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

kultura glasba Danijel Eyer

Kulturni utrinki

Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

VEČ ...|15. 5. 2024
Koncert učiteljev glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

Jože Bartolj

kultura glasba Danijel Eyer

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 5. 2024
Maestro Marjan Grdadolnik o koncertu Simfoničnega orkestra Cantabile

Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri. 

Maestro Marjan Grdadolnik o koncertu Simfoničnega orkestra Cantabile

Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri. 

kultura glasba Marjan Grdadolnik Simfonični orkester Cantabile DerChor iz Švice

Kulturni utrinki

Maestro Marjan Grdadolnik o koncertu Simfoničnega orkestra Cantabile

Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri. 

VEČ ...|14. 5. 2024
Maestro Marjan Grdadolnik o koncertu Simfoničnega orkestra Cantabile

Simfonični orkester Cantabile in 100-članski univerzitetni zbor DerChor iz Švice vabita na dva koncerta, poimenovana V NOČI. Prvi bo v soboto 18. maja v dvorani slovenske Filharmonije v Ljubljani, ponovitev pa v nedeljo 19. maja v športni dvorani Logatec. Obakrat ob 20.uri. 

Jože Bartolj

kultura glasba Marjan Grdadolnik Simfonični orkester Cantabile DerChor iz Švice

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2024
Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.