Skrivnostna Bistra in festival Arsana

V Bistri so odprli novo doživetje za družine “Skrivnostna Bistra”, ki obiskovalcem ob raziskovanju nudi večplastno izkušnjo narave, zgodovine in kulinarike. Na Ptuju se je začel glavni del 13. mednarodnega festivala Arsana. Med vrhunci letošnjega dogajanja je nastop ameriške vokalne zasedbe Naturally 7.

21. 7. 2021
Skrivnostna Bistra in festival Arsana

V Bistri so odprli novo doživetje za družine “Skrivnostna Bistra”, ki obiskovalcem ob raziskovanju nudi večplastno izkušnjo narave, zgodovine in kulinarike. Na Ptuju se je začel glavni del 13. mednarodnega festivala Arsana. Med vrhunci letošnjega dogajanja je nastop ameriške vokalne zasedbe Naturally 7.

Marjan Bunič

VEČ ...|21. 7. 2021
Skrivnostna Bistra in festival Arsana

V Bistri so odprli novo doživetje za družine “Skrivnostna Bistra”, ki obiskovalcem ob raziskovanju nudi večplastno izkušnjo narave, zgodovine in kulinarike. Na Ptuju se je začel glavni del 13. mednarodnega festivala Arsana. Med vrhunci letošnjega dogajanja je nastop ameriške vokalne zasedbe Naturally 7.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

kulturaDnevi komedijeTereza GregroričDubravka Tomšič SrebotnjakMaistrov večerJoško Tischler

Kulturni utrinki

Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

VEČ ...|23. 2. 2026
Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Jože Bartolj

kulturaDnevi komedijeTereza GregroričDubravka Tomšič SrebotnjakMaistrov večerJoško Tischler

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

VEČ ...|20. 2. 2026
Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

VEČ ...|19. 2. 2026
Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Opisni podnapisi in Koroška poje

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

Opisni podnapisi in Koroška poje

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Opisni podnapisi in Koroška poje

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

VEČ ...|18. 2. 2026
Opisni podnapisi in Koroška poje

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Borovo gostüvanje

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

Borovo gostüvanje

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Borovo gostüvanje

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

VEČ ...|17. 2. 2026
Borovo gostüvanje

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Predstavitev filma Exodus 1945: Naša kri

V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.

Predstavitev filma Exodus 1945: Naša kri

V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.

kulturafilmexodus 1945Naša kriStudio siposhDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Kulturni utrinki

Predstavitev filma Exodus 1945: Naša kri

V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.

VEČ ...|16. 2. 2026
Predstavitev filma Exodus 1945: Naša kri

V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.

Jože Bartolj

kulturafilmexodus 1945Naša kriStudio siposhDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

kulturaMonika Kokalj KočevarMatej Drakslerarheološka izkopavanja Ljubljanski gradSlovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč

Kulturni utrinki

Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

VEČ ...|13. 2. 2026
Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Jože Bartolj

kulturaMonika Kokalj KočevarMatej Drakslerarheološka izkopavanja Ljubljanski gradSlovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

kulturaliteraturaAlojz RebulaDnevniški zapisi (1948 – 1954)Milček KomeljEdvard KovačSlovenska Matica

Kulturni utrinki

Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

VEČ ...|12. 2. 2026
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz RebulaDnevniški zapisi (1948 – 1954)Milček KomeljEdvard KovačSlovenska Matica

Kulturni utrinki

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Sol in luč

VEČ ... |
Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ... |
Kuhajmo s sestro Nikolino

Zeljne krpice, ganadirmarš (krompir s testenino), rum v pecivu za otroke, rezanci (domači) z orehi, testenine s sadjem, palačinke iz bučine moke, domače napolitanke (čokoladna in limonina krema), fižolova in lečina juha ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zeljne krpice, ganadirmarš (krompir s testenino), rum v pecivu za otroke, rezanci (domači) z orehi, testenine s sadjem, palačinke iz bučine moke, domače napolitanke (čokoladna in limonina krema), fižolova in lečina juha ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Jože Bartolj

kulturaDnevi komedijeTereza GregroričDubravka Tomšič SrebotnjakMaistrov večerJoško Tischler

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Rok Čakš: Golob in Mesec šla predaleč: zdravnike obtožujeta namerne sabotaže pacientov

»Logika je jasna – z več opravljenimi zdravstvenimi posegi je čakajočih pacientov nedvomno manj kot z manj opravljenimi posegi, ne glede na to, kje v javni mreži se izvedejo – v državni bolnišnici ali pri koncesionarju. Zdravniki pa de facto daljšajo čakalne vrste tako, da delajo manj – kar je posledica preganjanja »dvojnih praks« (Kavčiča so odpustili) oziroma omejitve plačanih storitev koncesionarjem. Oziroma delajo več pri čistih zasebnikih v zdravstvu, saj so po novem pacienti, če želijo pravočasno storitev, primorani v samoplačništvo,« je zapisal Rok Čakš.

Rok Čakš: Golob in Mesec šla predaleč: zdravnike obtožujeta namerne sabotaže pacientov

»Logika je jasna – z več opravljenimi zdravstvenimi posegi je čakajočih pacientov nedvomno manj kot z manj opravljenimi posegi, ne glede na to, kje v javni mreži se izvedejo – v državni bolnišnici ali pri koncesionarju. Zdravniki pa de facto daljšajo čakalne vrste tako, da delajo manj – kar je posledica preganjanja »dvojnih praks« (Kavčiča so odpustili) oziroma omejitve plačanih storitev koncesionarjem. Oziroma delajo več pri čistih zasebnikih v zdravstvu, saj so po novem pacienti, če želijo pravočasno storitev, primorani v samoplačništvo,« je zapisal Rok Čakš.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba