8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
VEČ ...|6. 2. 2019
8. februarja Umetniki za Karitas v Ljubljani - Arheološke najdbe na Gosposvetski
Kulturni utrinki
VEČ ...|30. 11. 2023
Priznanja ZKD - Statistika v kulturi 2022 - Selitev knjižnice Borovnica
Kulturni utrinki
Priznanja ZKD - Statistika v kulturi 2022 - Selitev knjižnice Borovnica
VEČ ...|30. 11. 2023
Kulturni utrinki
VEČ ...|29. 11. 2023
Slikanica o Stanetu Kregarju - pogovor z ilustratorko Marijo Bobič
Kulturni utrinki
Slikanica o Stanetu Kregarju - pogovor z ilustratorko Marijo Bobič
VEČ ...|29. 11. 2023
Kulturni utrinki
VEČ ...|24. 11. 2023
Br. Jan Dominik Bogataj o odprtju prenovljene frančiškanske knjižnice na Tromostovju
Kulturni utrinki
Br. Jan Dominik Bogataj o odprtju prenovljene frančiškanske knjižnice na Tromostovju
VEČ ...|24. 11. 2023
Kulturni utrinki
VEČ ...|22. 11. 2023
Jana Vizjak o svoji razstavi v Savinovem salonu v Žalcu (23.11.)
Kulturni utrinki
Jana Vizjak o svoji razstavi v Savinovem salonu v Žalcu (23.11.)
VEČ ...|22. 11. 2023
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Priporočamo
|
Aktualno
Dogodki
VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|28. 11. 2023
Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah.
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica.
Naš gost
VEČ ...|25. 11. 2023
Adi Smolar
Pogovarjali smo se s kantavtorjem in pevcem brez dlake na jeziku Adijem Smolarjem. Kot kot pravi sam, v svojih pesmih izbira besede, ki podučijo. Z nami pa je delil tudi osebno izkušnjo ločitve.
Naš pogled
VEČ ...|28. 11. 2023
Kriza srednjih let
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Duhovna misel
VEČ ...|30. 11. 2023
Daj, da moje praznovanje ne bo nikoli popolno
Ob rekah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre (Psalm 137, 1-2).
Kulturni utrinki
VEČ ...|30. 11. 2023
Priznanja ZKD - Statistika v kulturi 2022 - Selitev knjižnice Borovnica
Komentar Družina
VEČ ...|30. 11. 2023
Peter Tomažič: Upanje in pravičnost
Še tako majhna možna izbira na bolje v temi bolečine, strahu, samote, revščine in občutka brezizhodnosti lahko človeku da neverjetno moč.
Ni meje za dobre ideje
VEČ ...|30. 11. 2023
Cvetličarji izdelali adventne venčke, ki so jih podarili prizadetim družinam v poplavah
Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem.
Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|30. 11. 2023
Tudi kmetje morajo nujno prijaviti poškodbe pri delu
Delodajalci in samozaposleni morajo prijaviti poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodbo je potrebno prijaviti, če je delavec zaradi nje odsoten z dela najmanj en dan. Prijava poškodbe s strani delodajalca in potrditev pri zdravniku pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške. To veja tudi za kmečke zavarovance.