Avtorica izraža kritiko sodobnih olimpijskih iger, še posebej glede poudarka na inkluzivnosti in toleranci, ki so bile izpostavljene na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Parizu.
Avtorica izraža kritiko sodobnih olimpijskih iger, še posebej glede poudarka na inkluzivnosti in toleranci, ki so bile izpostavljene na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Parizu.
komentarolimpijske igreinkluzivnostekskluzivnostšportna disciplinatolerancesolidarnostkritikaotvortivna slovesnostjezikovna analizasodobni trendi
Komentar tedna
V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.
Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.
Komentar tedna
V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.
Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.
Komentar tedna
Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.
Komentar je pripravil Matej Cepin.
Komentar tedna
Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki.
Komentar je pripravil Matej Cepin.
Komentar tedna
V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.
Komentar tedna
V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.
Komentar tedna
Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes.
Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.
Komentar tedna
Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes.
Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.
Komentar tedna
O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.
Komentar tedna
O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.
Komentar tedna
V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.
Komentar tedna
V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.
Komentar tedna
Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Komentar tedna
Komentar je pripravil Leon Kernel, profesor in glasbenik, član Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Komentar tedna
Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.
Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?
Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.
Komentar tedna
Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina.
Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje:
Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan?
Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.
Komentar tedna
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Spoznanje več, predsodek manj
Pogovarjali smo se z novinarko, prevajalko in publicistko Alenko Puhar. Odkar se je zgodil prevzem oblasti s strani desne politične opcije, je levica v krču, odzivi so siloviti, hkrati tarnajo mediji, hkrati tožijo kulturniki. Jeseni se nam že obetajo nova zaostrovanja. V luči teh dogodkov smo z gostjo postregli tudi z nekaterimi vzporednicami z nekdanjimi časi, ko je še delovala kot novinarka in ko se je lotila prevajanja Georgea Orwella.
Srečanja
Spoznali smo življenje Saše Rolih in Lučke Pajk, ki imata vsaka svojo vrsto cerebralne paralize. Pot ni lahka, a pričujeta, kako Bog sčasoma vse prav uredi in postavi na pravo mesto. Spregovorili sta o moli vere, o dobrih ljudeh in prijateljih ter daru pesništva in likovnega izražanja.
Pogovor o
V tokratni Pogovor o smo povabili Miroslava Pačnika, ki je odžagal glavo diktatorju Josipu Brozu v Velenju. Zdaj mu grozi do pet let zapora in enajst tisoč evrov kazni. A se Miroslav Pačnik ne boji, ker ve, da kip zločinca ne more biti posebnega kulturnega pomena. Kako in zakaj je to naredil? V oddaji bo tudi Sara Stepanjan, hči Agopa Stepanjana, ki ga je Udba preganjala v montiranem procesu. Povedala bo, kako visoko ceno je plačala njena družina in zakaj si prizadeva za odprtje arhivov v Beogradu. Zgodbo Armenskega glasbenika Agopa je v knjigi opisal tudi Igor Omerza.
Naš gost
Gostja prve avgustovske oddaje Naš gost je bila Patricija Pašič, ženska mnogih vlog – žena, mama petih otrok, mlada babica, aktivna faranka v župniji Semič, ustvarjalka in samouka šivilja, ki je svojo strast do šivanja ob podarjenem šivalnem stroju iz hobija spremenila v življenjski kruh in ustanovila svojo blagovno znamko Happy Mum, pod katero izdeluje unikatna oblačila za otroke in mamice. Z nami je delila svojo življenjsko pot, ki je bila predvsem v otroštvu polna preizkušenj, ki so jo zaznamovale in oblikovale v močno osebnost, ki pogumno sledi svojemu srcu in danes ponosno živi svoje sanje.
Komentar tedna
V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.
Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Ritem srca
Prisluhnili smo aktualnemu albumu ameriške pevke Tori Kelly z naslovom God Must Really Love Me. Album je globoko oseben in navdihnjen z vero, bolj kot molitvene oz. slavilne pesmi pa prinaša pesmi skozi katere avtorica razmišlja o svojem življenju in svežem materinstvu ter v vsem tem vidi dar in Božji dotik.
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
V oddaji smo nadaljevali s poslušanjem pogovora z dijaki Leo Hrvatin, Stašem Grčarjem Vidmarjem in Vidom Kodričem, ki so s kemijske olimpijade v Uzbekistanu domov prinesli srebrne medalje. Spregovoril je tudi njihov mentor Miha Lukšič. V drugem delu oddaje pa smo slišali še nekaj izjav mladih, ki so se ta teden mudili v Medžugorju.
Petkov večer
V poletni ediciji oddaje Petkov večer smo se spomnili nekaterih preteklih zanimivih pogovorov. Slišali ste Evo Hren, Samuela Lucasa in Martino Švab.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.