Is podcast Božo Rustja: Kdo te razglaša za nekoristnega?! Is podcast
Božo Rustja: Kdo te razglaša za nekoristnega?!

Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«

To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar

17. 11. 2023
Božo Rustja: Kdo te razglaša za nekoristnega?!

Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«

To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

VEČ ...|17. 11. 2023
Božo Rustja: Kdo te razglaša za nekoristnega?!

Po daljšem času sem bil spet v stiku z družino, ki so jo prizadele poplave. To pa zato, ker ima otroka s posebnimi potrebami. Mama je dokaj natančno opisala, kaj vse jim je poškodovala voda. Najprej je kazalo, da ne bo tako velike škode, ko pa so začeli popravljati, se je pokazalo, kako globoko je prodrla voda in poškodovala hišo in vse, kar je v njej. Njene zadnje besede (sicer že pred nekaj časa) so bile: »Do sedaj nismo dobili še nič pomoči. Razen od Karitas. Oni so prvi priskočili na pomoč.«

To je samo eno pričevanje, ki pa govori podobno: od države nismo dobili (še) nič. Karitas je pomagala. Vem, da so mnogi sodelavci Karitas ob poplavah naredili ogromno. Mnogi so prvi priskočili na pomoč. Toda od 20. septembra je vse njihovo delo nekoristno. Tako so namreč tistega dne izglasovali poslanci državnega zbora. Karitas, ki deluje v okviru Cerkve, je skupaj z njo postala nekoristna, saj so poslanci tistega lepega dne verskim skupnostim odvzeli status splošno koristne organizacije. Razumi, kdor moreš.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

komentar spomin odnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentar spomin odnosi

Komentar tedna

VEČ ...|24. 11. 2023
Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

komentar

Komentar tedna

Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

VEČ ...|24. 11. 2023
Janez Juhant: Sinodalna Cerkev in izzivi slovenskih katoličanov

Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin? 

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant. 

Janez Juhant

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|10. 11. 2023
Jure Levart: Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart

Jure Levart: Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart

komentar

Komentar tedna

Jure Levart: Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart

VEČ ...|10. 11. 2023
Jure Levart: Preljubo veselje, oj, kje si doma?

Veselje, ki predrugači naš pogled na svet in nas spodbudi, da zadeve pričnemo spreminjati na boljše. Naj nam mlado vino, s katerim bomo nazdravili na sv. Martina otopli in odpre naša srca, da bodo odprta za dobro in lepo, ki nas obdaja.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, Jure Levart

Jure Levart

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|3. 11. 2023
S. Emanuela Žerdin: Na čigavi strani si ti?

Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Na čigavi strani si ti?

Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

komentar

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Na čigavi strani si ti?

Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

VEČ ...|3. 11. 2023
S. Emanuela Žerdin: Na čigavi strani si ti?

Nedavno smo se na večjem cerkvenem srečanju pogovarjali o sinodi, ki se je pred nekaj dnevi končala v Rimu, o domači Cerkvi v Sloveniji in o različnih mnenjih in pogledih med kristjani, laiki, duhovniki in škofi. Tudi mene so vprašali: Na čigavi strani si pa ti? Ostala sem zatečena s tem vprašanjem. Če bi šlo za politiko, kulturo ali vrednote, bi najbrž znala takoj odgovoriti. A glede na današnjo situacijo Cerkve v Sloveniji, nisem mogla takoj odgovoriti …

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|27. 10. 2023
Življenje ali smrt

Avtor komentarja prof. dr. Jernej  Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije. 

Življenje ali smrt

Avtor komentarja prof. dr. Jernej  Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije. 

komentar

Komentar tedna

Življenje ali smrt

Avtor komentarja prof. dr. Jernej  Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije. 

VEČ ...|27. 10. 2023
Življenje ali smrt

Avtor komentarja prof. dr. Jernej  Letnar Černič se v komentarju dotakne zgodbe gospe iz Belgije, ki je po dolgoletni depresiji s pomočjo strokovnjakov končala svoje življenje, njen sin pa je bil o postopku obveščen šele po mamini smrti … Ob tem se avtor sprašuje o predlogu in prizadevanjih slovenske nevladne organizacije Srebrna nit za spremembo zakonodaje, da bi ta omogočala evtanazijo, ter opozarja, da je tak predlog poleg različnih drugih pomislekov tudi v očitnem navzkrižju z obstoječo ustavo Republike Slovenije. 

Jernej Letnar Černič

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|20. 10. 2023
Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

komentar

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

VEČ ...|20. 10. 2023
Helena Jaklitsch: Manipulativnost informacijskega sveta

Ohranimo zdravo pamet, trezno presojo, sicer nas bodo obvladovale lažne novice. Beg med štiri stene in stran od sveta ni rešitev. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in mladimi, ki so še posebej dojemljivi za zunanje vplive in jih opozorimo na tovrstno manipulacijo. Naučimo jih modrega premisleka, krepko usidranega v resnicoljubnosti in kritičnosti. Zdravi kritičnosti. Samo tako jih bomo pripravili na pravi odziv na svet. Pa nas same tudi.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|13. 10. 2023
Peter Lah: Državljanska pokorščina

Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.

Peter Lah: Državljanska pokorščina

Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.

komentar

Komentar tedna

Peter Lah: Državljanska pokorščina

Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.

VEČ ...|13. 10. 2023
Peter Lah: Državljanska pokorščina

Javni medij je dolžan služiti javnosti in neumorno iskati resnico. Demokratična nekompetentnost in pomanjkanje volje sta kronični bolezni vsej paradržavnih sistemov v Sloveniji, vključno z novinarstvom in mediji. Korenine problema so v revoluciji, ki je narod nespravljivo razdelila na dve sovražni skupini, na naše in na sovražnike. Na področju medijev ni prostora za drugačnost.

Peter Lah

komentar

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Peter Lah

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|7. 12. 2023
Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirus

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Naš pogled

VEČ ...|5. 12. 2023
Marjan Bunič: Da bi se vam veseli december postavil na glavo!

Veseli december je tu! Lučke gorijo, kuhančki dišijo in mestne ulice je ob množicah preplavila tudi osladna božična glasba. Da ne omenjam božičnih popustov! Skratka, dočakali smo raj na zemlji. In to za ves mesec!

Marjan Bunič: Da bi se vam veseli december postavil na glavo!

Veseli december je tu! Lučke gorijo, kuhančki dišijo in mestne ulice je ob množicah preplavila tudi osladna božična glasba. Da ne omenjam božičnih popustov! Skratka, dočakali smo raj na zemlji. In to za ves mesec!

Marjan Bunič

komentar

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|6. 12. 2023
Angel obdarovanja

Nekomu nekaj podariti, nekomu izpolniti željo, nekoga …

Angel obdarovanja

Nekomu nekaj podariti, nekomu izpolniti željo, nekoga …

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 12. 2023
Ivan Sivec o svoji knjigi o Valentinu Vodniku

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 12. 2023
Dezziv - inovativna mehanska zavora invalidskih vozičkov

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom

Dezziv - inovativna mehanska zavora invalidskih vozičkov

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 12. 2023
Miša Pušenjak o tem, ali slana res vpliva na okus kisle repe

Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.

Miša Pušenjak o tem, ali slana res vpliva na okus kisle repe

Starejši ljudje na podeželju vedo povedati, da na res dobro kislo repo vpliva tudi to, če je repo na njivi vsaj enkrat dobila tudi slana. A Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor ob tem opozarja, da pa zelo nizke temperature lahko povzročijo, de repa zmrzne in je potem steklasta ter neuporabna.

Robert Božič

naravakmetijstvovrtsvetovanjerepa

Svetovalnica

VEČ ...|7. 12. 2023
Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Kaj lahko ob zimskem naraščanju okužb sami storimo za svoje zdravje?

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirus