“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.
“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.
“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.
Kolokvij
Oddaja je prinesla pogovor, ki so mu z veseljem prisluhnili mladi pari, ki se odločajo za zakon. Namreč rdeča nit debate je bila šola za zakon. Svojo izkušnjo, zakaj to niso stran vržene ure in kaj sta od njih odnesla, sta z nami delila mlada zakonca Dolenc, Matic in Nika.
Kolokvij
Oddaja je prinesla pogovor, ki so mu z veseljem prisluhnili mladi pari, ki se odločajo za zakon. Namreč rdeča nit debate je bila šola za zakon. Svojo izkušnjo, zakaj to niso stran vržene ure in kaj sta od njih odnesla, sta z nami delila mlada zakonca Dolenc, Matic in Nika.
Kolokvij
Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.
Kolokvij
Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.
Kolokvij
Letošnja Stična z geslom Poglej gor! je zbralo več kot 5500 mladih iz vse Slovenije. Vzdušje je bilo izjemno, ujeli smo nekaj utrinkov v pogovorih z udeleženci.
Kolokvij
Letošnja Stična z geslom Poglej gor! je zbralo več kot 5500 mladih iz vse Slovenije. Vzdušje je bilo izjemno, ujeli smo nekaj utrinkov v pogovorih z udeleženci.
Kolokvij
Že šesto leto so se mladi iz vse Slovenije odzvali vabilu na poletni prostovoljni delovni tabor Summerjob. Tokrat so se razveselili ljudi na Štajerskem - v okolici Liboj. S kakšnimi vtisi so se vrnili domov, kaj vse so delali in zakaj, ste slišali v oddaji Kolokvij.
Kolokvij
Že šesto leto so se mladi iz vse Slovenije odzvali vabilu na poletni prostovoljni delovni tabor Summerjob. Tokrat so se razveselili ljudi na Štajerskem - v okolici Liboj. S kakšnimi vtisi so se vrnili domov, kaj vse so delali in zakaj, ste slišali v oddaji Kolokvij.
Kolokvij
Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.
Kolokvij
Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.
Kolokvij
Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.
Kolokvij
Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.
Kolokvij
Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so dijaki Gimnazije Želimlje. Nedavno so se vrnili z misijona v Bolgariji, kjer so delovali v salezijanski skupnosti, ki pomaga tamkajšnji romski skupnosti. Mladi so z nami delili svoje izkušnje opravljana tako fizičnih del kot tudi varstva otrok. Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu so povedali, kako so polagali ploščice nad lijakom.
Kolokvij
Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so dijaki Gimnazije Želimlje. Nedavno so se vrnili z misijona v Bolgariji, kjer so delovali v salezijanski skupnosti, ki pomaga tamkajšnji romski skupnosti. Mladi so z nami delili svoje izkušnje opravljana tako fizičnih del kot tudi varstva otrok. Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu so povedali, kako so polagali ploščice nad lijakom.
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.

Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.