“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.
“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.
“Popotnik upanja” je tema postnih duhovnih vaj 2025 Salezijanske mladinske pastorale, ki vabi, da ob jubilejnem letu skupaj s Cerkvijo razmislimo, od kod izvira naše upanje ter kako ga prepoznavamo in živimo na poti proti nebesom. Jezuitski kolegij v Ljubljani pa je povabil študente k vpisu na študijske module v spomladanskem semestru.
Kolokvij
Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.
Kolokvij
Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.
Kolokvij
Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili življenje v katoliškem študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca.
Kolokvij
Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili življenje v katoliškem študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca.
Kolokvij
Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola.
Kolokvij
Z gostom Rokom Zaletelom iz NIJZ smo govorili o posledicah pitja alkohola pri mladih. Povedal je, ali obstaja pitje rujne kapljice, kot temu radi rečemo, za zdravje, kakšne posledice imajo alkoholne pijače na telo, predstavil pa je tudi aktivnosti, ki jih je NIJZ pripravila v sklopu dneva brez alkohola.
Kolokvij
V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na dve leti poteka srečanje mladinskih pevskih zborov. Letos se je iz 21 slovenskih župnij skupaj zbralo 275 pevcev, ki so obogatili nedeljsko bogoslužje 9. februarja. Sveto mašo je daroval Matevž Mehle, v oddaji pa smo slišali reportažo z dogodka.
Kolokvij
V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na dve leti poteka srečanje mladinskih pevskih zborov. Letos se je iz 21 slovenskih župnij skupaj zbralo 275 pevcev, ki so obogatili nedeljsko bogoslužje 9. februarja. Sveto mašo je daroval Matevž Mehle, v oddaji pa smo slišali reportažo z dogodka.
Kolokvij
Tokratna oddaja je prinesla pogovor z mlado učiteljico Anjo Seliškar, ki se konec februarja odpravlja v Afriko. Že nekajkrat je obiskala to črno celino, ki jo je povsem prevzela. Kljub revščini se rada vrača tja in uči otroke v tamkajšnjih šolah.
Kolokvij
Tokratna oddaja je prinesla pogovor z mlado učiteljico Anjo Seliškar, ki se konec februarja odpravlja v Afriko. Že nekajkrat je obiskala to črno celino, ki jo je povsem prevzela. Kljub revščini se rada vrača tja in uči otroke v tamkajšnjih šolah.
Kolokvij
Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa.
Kolokvij
Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa.
Kolokvij
V prvem letošnjem Kolokviju smo z gostjama Veroniko in Kristino še enkrat silvestrovali. Bolje rečeno spomnili smo se letošnjega evropskega srečanja mladih v estonskem Talinu. Kakšna so bila pričakovanja, ali so se uresničila, izveste iz prve roke.
Kolokvij
V prvem letošnjem Kolokviju smo z gostjama Veroniko in Kristino še enkrat silvestrovali. Bolje rečeno spomnili smo se letošnjega evropskega srečanja mladih v estonskem Talinu. Kakšna so bila pričakovanja, ali so se uresničila, izveste iz prve roke.
Duhovna misel
Sredi vasi je bil trg, ki so ga obkrožala drevesa. Na trgu so se shajali ljudje, ki so zbirali stvari, katere so drugi zavrgli ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Kmetijska oddaja
Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“.
Kulturni utrinki
Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.
Komentar Domovina.je
Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.