Aktualni projekti Katoliške mladine

V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge. 

Marjan Bunič

mladi

6. 10. 2023
Aktualni projekti Katoliške mladine

V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge. 

Marjan Bunič

VEČ ...|6. 10. 2023
Aktualni projekti Katoliške mladine

V oddaji je Urban Šifrar predstavil nekaj zanimivih aktualnih projektov Katoliške mladine: zornice, večernice, prve petke, javno molitev rožnega venca in druge. 

Marjan Bunič

mladi

Kolokvij

VEČ ...|23. 2. 2024
Kako začeti svoj podcast

Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način. 

Kako začeti svoj podcast

Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način. 

podcast YouTube Zala Klopčič Karin Planinšek

Kolokvij

Kako začeti svoj podcast

Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način. 

VEČ ...|23. 2. 2024
Kako začeti svoj podcast

Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način. 

Maja Morela

podcast YouTube Zala Klopčič Karin Planinšek

Kolokvij

VEČ ...|16. 2. 2024
Duhovne vaje za mlade

S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.

Duhovne vaje za mlade

S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.

mladi

Kolokvij

Duhovne vaje za mlade

S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.

VEČ ...|16. 2. 2024
Duhovne vaje za mlade

S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.

Maja Morela

mladi

Kolokvij

VEČ ...|26. 1. 2024
Mladinski roman Nikoli neznanka

Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.

Mladinski roman Nikoli neznanka

Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.

mladi pogovor roman

Kolokvij

Mladinski roman Nikoli neznanka

Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.

VEČ ...|26. 1. 2024
Mladinski roman Nikoli neznanka

Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.

Maja Morela

mladi pogovor roman

Kolokvij

VEČ ...|12. 1. 2024
Gostitelji taizejskega srečanja mladih

V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar. 

Gostitelji taizejskega srečanja mladih

V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar. 

mladi

Kolokvij

Gostitelji taizejskega srečanja mladih

V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar. 

VEČ ...|12. 1. 2024
Gostitelji taizejskega srečanja mladih

V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar. 

Maja Morela

mladi

Kolokvij

VEČ ...|1. 12. 2023
Dogodki v decembru

Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.

Dogodki v decembru

Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.

mladi duhovnost družba advent

Kolokvij

Dogodki v decembru

Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.

VEČ ...|1. 12. 2023
Dogodki v decembru

Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.

Marjan Bunič

mladi duhovnost družba advent

Kolokvij

VEČ ...|17. 11. 2023
Jon Kanjir

Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče. 

Jon Kanjir

Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče. 

mladi

Kolokvij

Jon Kanjir

Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče. 

VEČ ...|17. 11. 2023
Jon Kanjir

Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče. 

Marjan Bunič

mladi

Kolokvij

VEČ ...|3. 11. 2023
Nikodemovi večeri

Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.

Nikodemovi večeri

Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.

mladi

Kolokvij

Nikodemovi večeri

Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.

VEČ ...|3. 11. 2023
Nikodemovi večeri

Katoliška mladina skupaj s Teološko fakulteto pripravlja tri Nikodemove večere v Ljubljani. V “Kolokviju” jih je predstavila Lucija Mihalinec, ki bo dva tudi moderirala.

Marjan Bunič

mladi

Kolokvij

VEČ ...|20. 10. 2023
Evropsko srečanje mladih 2023 v Ljubljani

V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo. 

Evropsko srečanje mladih 2023 v Ljubljani

V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo. 

mladi

Kolokvij

Evropsko srečanje mladih 2023 v Ljubljani

V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo. 

VEČ ...|20. 10. 2023
Evropsko srečanje mladih 2023 v Ljubljani

V oddaji smo pokukali v pripravo največjega letošnjega projekta mlade slovenske Cerkve - Evropskega srečanja mladih 2023 v Ljubljani. Taizejski duh je v slovenskem prostoru vse bolj prisoten, pričakovanja pred novoletnim dogajanjem pa rastejo. 

Marjan Bunič

mladi

Kolokvij

Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.

Marjan Bunič

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2024
Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjekarierapoklic

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2024
Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika