Svetovni slovenski kongres že vrsto let organizira poletne tabore, ki so namenjeni otrokom in mladim, ki živijo v tujini. Ujeli smo utrip letošnjega in spoznali nekaj tistih, ki so spoznavali domovino staršev ali starih staršev, krepili prijateljstva in se učili slovenščino.
otroci mladi glasba duhovnost Tabor otrok iz tujine Svetovni slovenski kongres
Svetovni slovenski kongres že vrsto let organizira poletne tabore, ki so namenjeni otrokom in mladim, ki živijo v tujini. Ujeli smo utrip letošnjega in spoznali nekaj tistih, ki so spoznavali domovino staršev ali starih staršev, krepili prijateljstva in se učili slovenščino.
Svetovni slovenski kongres že vrsto let organizira poletne tabore, ki so namenjeni otrokom in mladim, ki živijo v tujini. Ujeli smo utrip letošnjega in spoznali nekaj tistih, ki so spoznavali domovino staršev ali starih staršev, krepili prijateljstva in se učili slovenščino.
otrocimladiglasbaduhovnostTabor otrok iz tujineSvetovni slovenski kongres
Sobotna iskrica
Sobotna iskrica je prinesla pogovore posnete v večeru, ko se je pred Osnovno šolo Alojzija Šuštarja in v njeni športni dvorani odvil Ritem srca. Slišali smo, kako so se imeli naši najmlajši poslušalci in njihovi starši. Oddaja je prinesla tudi nekaj razmišljanj o zavetnici Slovencev, ki goduje 24. maja, Mariji Pomočnici Kristjanov.
Sobotna iskrica
Sobotna iskrica je prinesla pogovore posnete v večeru, ko se je pred Osnovno šolo Alojzija Šuštarja in v njeni športni dvorani odvil Ritem srca. Slišali smo, kako so se imeli naši najmlajši poslušalci in njihovi starši. Oddaja je prinesla tudi nekaj razmišljanj o zavetnici Slovencev, ki goduje 24. maja, Mariji Pomočnici Kristjanov.
Sobotna iskrica
Spoznali smo zavetnika šaljivcev Filipa Nerija, ki je bil vedre narave in se je tudi sam rad velikokrat šalil na svoj račun. Tokratna oddaje je prinesla tudi klice otrok v živo in vabilo na tečaj risanja.
Sobotna iskrica
Spoznali smo zavetnika šaljivcev Filipa Nerija, ki je bil vedre narave in se je tudi sam rad velikokrat šalil na svoj račun. Tokratna oddaje je prinesla tudi klice otrok v živo in vabilo na tečaj risanja.
Sobotna iskrica
Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
Sobotna iskrica
Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
Sobotna iskrica
V prvem majskem druženju smo spomnili na Marijin mesec, v katerem bomo letos vsak dan premišljevali ob prebiranju šmarnic, ki jih je napisala sestra Rebeka Kenda, nosijo pa naslov Večerni pogovori z Marijo. Ob smrti in pokopu papeža Frančiška, smo se o njegovem pomenu in dostopnosti ljudem pogovarjali s katehistinjo Blanko Jelnikar in urednico otročke revije Mavrica Matejo Gomboc.
Sobotna iskrica
V prvem majskem druženju smo spomnili na Marijin mesec, v katerem bomo letos vsak dan premišljevali ob prebiranju šmarnic, ki jih je napisala sestra Rebeka Kenda, nosijo pa naslov Večerni pogovori z Marijo. Ob smrti in pokopu papeža Frančiška, smo se o njegovem pomenu in dostopnosti ljudem pogovarjali s katehistinjo Blanko Jelnikar in urednico otročke revije Mavrica Matejo Gomboc.
Sobotna iskrica
Na pogovor je prišlo kar nekaj gostov, z so bili grosupeljski župnik Martin Golob, ki je osvetlil skrivnost velikonočnih praznikov na otrokom prijazen način, pogovarjali smo se tudi z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc, ki je delila njeno doživljanje velikega tedna. Med naštetim je tokratna oddaja prinesla tudi predstavitev nove pesmi Blaža Podobnika z naslovom Tu ob Kolpi.
Sobotna iskrica
Na pogovor je prišlo kar nekaj gostov, z so bili grosupeljski župnik Martin Golob, ki je osvetlil skrivnost velikonočnih praznikov na otrokom prijazen način, pogovarjali smo se tudi z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc, ki je delila njeno doživljanje velikega tedna. Med naštetim je tokratna oddaja prinesla tudi predstavitev nove pesmi Blaža Podobnika z naslovom Tu ob Kolpi.
Sobotna iskrica
Sobotna iskrica je prinesla pogovor z mlado ustvarjalko Zalo Ban o njenem dosežku, seveda pa smo se dotaknili predprazničnih tem in osvetlili pomen prihajajočih dni s pomočjo razlage grosupeljskega župnika Martina Goloba. Slišali smo tudi ljudsko pripoved o velikem petku, kako nič ne zraste, če kaj posadimo na ta sveti dan.
Sobotna iskrica
Sobotna iskrica je prinesla pogovor z mlado ustvarjalko Zalo Ban o njenem dosežku, seveda pa smo se dotaknili predprazničnih tem in osvetlili pomen prihajajočih dni s pomočjo razlage grosupeljskega župnika Martina Goloba. Slišali smo tudi ljudsko pripoved o velikem petku, kako nič ne zraste, če kaj posadimo na ta sveti dan.
Sobotna iskrica
Tudi prvo aprilsko Sobotno iskrico smo začeli ob 9. uri. Takrat so v našo družbo prišli otroci iz Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani in učenci Osnovne šole Montessori iz Maribora, s katerimi smo se o pomladi, o veri, Jezusu in učenju pogovarjali v sklopu tedna katoliškega šolstva. V drugem delu oddaje pa smo slišali tudi pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc.
Sobotna iskrica
Tudi prvo aprilsko Sobotno iskrico smo začeli ob 9. uri. Takrat so v našo družbo prišli otroci iz Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani in učenci Osnovne šole Montessori iz Maribora, s katerimi smo se o pomladi, o veri, Jezusu in učenju pogovarjali v sklopu tedna katoliškega šolstva. V drugem delu oddaje pa smo slišali tudi pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc.
Sobotna iskrica
Pred tednom katoliškega šolstva smo v Sobotni iskrici slišali, kako je bilo na obisku v Vrtcu dobrega pastirja v Ljubljani in maribosrskem Vrtcu Montessori. Pred mikrofonom so se znašli zgovorni vrtčevski otroci in povedali, kako pri njih potekajo dnevi, kaj vse se naučijo ter da znajo šteti že do tisoč.
Sobotna iskrica
Pred tednom katoliškega šolstva smo v Sobotni iskrici slišali, kako je bilo na obisku v Vrtcu dobrega pastirja v Ljubljani in maribosrskem Vrtcu Montessori. Pred mikrofonom so se znašli zgovorni vrtčevski otroci in povedali, kako pri njih potekajo dnevi, kaj vse se naučijo ter da znajo šteti že do tisoč.
Doživetja narave
Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.
Sol in luč
V oddaji Sol in luč na Radiu Ognjišče iščemo odgovore na vprašanja življenja na smisel in v odgovorih je velikokrat govora o vrednotah. Ker so mladi v teh mesecih na različnih razpotjih življenja, smo v tokratni oddaji ponovili izbor odlomkov iz knjige z naslovom Moralne vrednote za mlade. Zbirko zgodb, ki pomagajo oblikovati svet vrednot, je uredil in opremil William Bennett.
Svetovalnica
Kako negovati posevke in sadike v tem času? Kako ravnati, ko se bodo temperature kar hitro dvignile in bodo rastline izpostavljene temperaturni razliki , kako se ubraniti pred škodljivci, naj ponovno posejemo peteršilj ali karkoli drugega, če rastline niso uspele zagledati belega dne? Kako je z bučami, kumarami, jajčevci in seveda tudi, kako zdaj negujemo paradižnike in paprike … Kako poskrbimo, da imamo vseskozi svežo zeleno solato? To so vprašanja, na katera je med drugim odgovarjala Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Naš pogled
V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.
Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.
Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.
Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.
S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.
Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.
Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.
Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.
Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.
Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države?
Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.