Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Ob obletnici Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili soboškega škofa Petra Štumpfa.
Ob obletnici Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili soboškega škofa Petra Štumpfa.
Za komentar političnega dogajanja v minulem tednu smo poklicali Mirana Videtiča.
Za komentar političnega dogajanja v minulem tednu smo poklicali Mirana Videtiča.
Razmere v svetu so vse bolj zaostrene, rusko-ukrajinski konflikt, pa kljub vklju·enosti velesil, poteka omejeno na ozemlju Ukrajine, delno pa tudi na obmo·ju Rusije. Obramboslovka dr. Ljubice Jelu·i· opozarja, da so se varnostne razmere bistveno poslab·ale, ·lanice Evropske unije pa so, za razliko od Kitajske in Zdru·enih dr·av Amerike, pozabile na krepitev obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti, kar pa zdaj posku·ajo nadoknaditi.
Razmere v svetu so vse bolj zaostrene, rusko-ukrajinski konflikt, pa kljub vklju·enosti velesil, poteka omejeno na ozemlju Ukrajine, delno pa tudi na obmo·ju Rusije. Obramboslovka dr. Ljubice Jelu·i· opozarja, da so se varnostne razmere bistveno poslab·ale, ·lanice Evropske unije pa so, za razliko od Kitajske in Zdru·enih dr·av Amerike, pozabile na krepitev obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti, kar pa zdaj posku·ajo nadoknaditi.
Slovenski škofje obžalujejo najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča, po kateri bodo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. O tem smo se pogovarjali s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference, moralnim teologom dr. Gabrielom Kavčičem.
Slovenski škofje obžalujejo najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča, po kateri bodo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. O tem smo se pogovarjali s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference, moralnim teologom dr. Gabrielom Kavčičem.
V Bakuju se je minuli konec tedna končala podnebna konferenca združenih narodov. Glavni poudarek je bil dogovor o znesku, ki ga bodo na leto zagotavljale razvite države ostalim državam, ki se s posledicami podnebnih sprememb soočajo že zdaj. Z dogovorjenim zneskom 300 milijard, niso zadovoljne države v razvoju, saj so v svojih predlogih zahtevale kar 1000 milijard več. Prav tako se predstavniki niso uspeli dogovoriti o kakršnikoli omejitvi emisij ampak so le potrdili že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Odločitev je bila preložena na naslednje podnebne pogovore leta 2025, ki bodo potekali v Braziliji. Več o dogajanju na podnebni konferenci v Bakuju pa v pogovoru s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj.
V Bakuju se je minuli konec tedna končala podnebna konferenca združenih narodov. Glavni poudarek je bil dogovor o znesku, ki ga bodo na leto zagotavljale razvite države ostalim državam, ki se s posledicami podnebnih sprememb soočajo že zdaj. Z dogovorjenim zneskom 300 milijard, niso zadovoljne države v razvoju, saj so v svojih predlogih zahtevale kar 1000 milijard več. Prav tako se predstavniki niso uspeli dogovoriti o kakršnikoli omejitvi emisij ampak so le potrdili že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Odločitev je bila preložena na naslednje podnebne pogovore leta 2025, ki bodo potekali v Braziliji. Več o dogajanju na podnebni konferenci v Bakuju pa v pogovoru s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj.
Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.
Novinarja Domovine Luko Svetino so po poročanju o nevzdržnih razmerah v zaporu na Dobu na domu iskali policisti. Z njim so želeli opraviti uradni razgovor. Po oceni Svetine gre za poskus ustrahovanja, da bi razkril svoj vir. S posebno izjavo so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Kritični so do takšnega ravnanja, opozarjajo na stopnjevanje pritiskov na novinarje pod vlado Roberta Goloba. Poklicali smo predsednika združenja dr. Matevža Tomšiča.
Nov teden je prinesel novo anketo o razmerjih moči na domačem političnem parketu. Za POP TV so jo izvedli v inštitutu Mediana. O rezultatih tokratnega preverjanja javnega mnenja smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.
Nov teden je prinesel novo anketo o razmerjih moči na domačem političnem parketu. Za POP TV so jo izvedli v inštitutu Mediana. O rezultatih tokratnega preverjanja javnega mnenja smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.
Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Povabili smo na Lombergarjeve dneve, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozorili na zaključke EIP projekta o učinkoviti prireji mleka, v osrednjem delu pa predstavili miklavževo darilo za slovenske kmetice in kmete, nov specializiran podkast RAST.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja- ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim.