Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

papež vatikan smreka Jakob Štunf

11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

papežvatikansmrekaJakob Štunf

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 11. 2023
Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

info

Informativni prispevki

Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

VEČ ...|24. 11. 2023
Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

Rok Mihevc

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 11. 2023
Koroški Slovenci v skupni izjavi razočarani nad Dunajem

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

Koroški Slovenci v skupni izjavi razočarani nad Dunajem

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

info

Informativni prispevki

Koroški Slovenci v skupni izjavi razočarani nad Dunajem

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

VEČ ...|24. 11. 2023
Koroški Slovenci v skupni izjavi razočarani nad Dunajem

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

Matjaž Merljak

info

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 11. 2023
Naš gost: Duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt

Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000. 

Naš gost: Duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt

Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000. 

info

Informativne oddaje

Naš gost: Duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt

Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000. 

VEČ ...|23. 11. 2023
Naš gost: Duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt

Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2023
Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

info

Informativni prispevki

Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

VEČ ...|22. 11. 2023
Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

Marcel Krek

info

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 11. 2023
Dr. Renato Podbersič o porastu sovraštva do Judov

Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

Dr. Renato Podbersič o porastu sovraštva do Judov

Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

info

Informativni prispevki

Dr. Renato Podbersič o porastu sovraštva do Judov

Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

VEČ ...|20. 11. 2023
Dr. Renato Podbersič o porastu sovraštva do Judov

Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

Nejc Krevs

info

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 11. 2023
Katedrala Svobode predlaga krizno in reformno vlado

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

Katedrala Svobode predlaga krizno in reformno vlado

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

info

Informativni prispevki

Katedrala Svobode predlaga krizno in reformno vlado

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

VEČ ...|16. 11. 2023
Katedrala Svobode predlaga krizno in reformno vlado

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 11. 2023
Nosilec liste SLS za evropske volitve dr. Peter Gregorčič o pomenu evropskih volitev

Nosilec liste SLS za evropske volitve bo nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija dr. Peter Gregorčič, ki sicer ni član SLS. V slovenskem političnem prostoru želijo namreč narediti generacijski prelom, kot najstarejša stranka pa dajejo prostor tistim, ki se želijo angažirati. Z dr. Gregorčičem, ki je bil v minulem letu tudi gost naših oddaj »Spoznanje več, predsodek manj« se je pogovarjala Tanja Dominko. 

Nosilec liste SLS za evropske volitve dr. Peter Gregorčič o pomenu evropskih volitev

Nosilec liste SLS za evropske volitve bo nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija dr. Peter Gregorčič, ki sicer ni član SLS. V slovenskem političnem prostoru želijo namreč narediti generacijski prelom, kot najstarejša stranka pa dajejo prostor tistim, ki se želijo angažirati. Z dr. Gregorčičem, ki je bil v minulem letu tudi gost naših oddaj »Spoznanje več, predsodek manj« se je pogovarjala Tanja Dominko. 

info

Informativni prispevki

Nosilec liste SLS za evropske volitve dr. Peter Gregorčič o pomenu evropskih volitev

Nosilec liste SLS za evropske volitve bo nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija dr. Peter Gregorčič, ki sicer ni član SLS. V slovenskem političnem prostoru želijo namreč narediti generacijski prelom, kot najstarejša stranka pa dajejo prostor tistim, ki se želijo angažirati. Z dr. Gregorčičem, ki je bil v minulem letu tudi gost naših oddaj »Spoznanje več, predsodek manj« se je pogovarjala Tanja Dominko. 

VEČ ...|16. 11. 2023
Nosilec liste SLS za evropske volitve dr. Peter Gregorčič o pomenu evropskih volitev

Nosilec liste SLS za evropske volitve bo nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija dr. Peter Gregorčič, ki sicer ni član SLS. V slovenskem političnem prostoru želijo namreč narediti generacijski prelom, kot najstarejša stranka pa dajejo prostor tistim, ki se želijo angažirati. Z dr. Gregorčičem, ki je bil v minulem letu tudi gost naših oddaj »Spoznanje več, predsodek manj« se je pogovarjala Tanja Dominko. 

Tanja Dominko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2023
Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

info

Informativni prispevki

Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

VEČ ...|14. 11. 2023
Anja Bah Žibert o kanalu C0

Julija je z delom začela parlamentarna preiskovalna komisija za odkrivanje politične odgovornosti pri projektu gradnje spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Komisija je v tem času pridobila že precej dokumentacije. Kako napreduje delo, se je s predsednico komisije poslanko SDS Anjo Bah Žibert pogovarjal Marcel Krek.

Marcel Krek

info

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|28. 11. 2023
To ni majhna odgovornost

Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili … (Pismo Rimljanom 5, 12).

To ni majhna odgovornost

Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili … (Pismo Rimljanom 5, 12).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|25. 11. 2023
Izgorelost

O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.

Izgorelost

O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.

Mateja Feltrin Novljan

Pogovor o

VEČ ...|22. 11. 2023
Janez Janša

Na pragu kako resne politične krize je Slovenija, kaj sporočajo centri moči, nas čakajo predčasne volitve in tudi ali je mogoče sodelovanje na desni sredini, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili našemu gostu. Vabljeni k poslušanju.

Janez Janša

Na pragu kako resne politične krize je Slovenija, kaj sporočajo centri moči, nas čakajo predčasne volitve in tudi ali je mogoče sodelovanje na desni sredini, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili našemu gostu. Vabljeni k poslušanju.

Tanja Dominko

Moja zgodba

VEČ ...|26. 11. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Ignacij Nace Nadrah (Aleš Maver)

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Ignacij Nace Nadrah (Aleš Maver)

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Jože Bartolj

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 11. 2023
Zlata obletnica slovenske župnije v Gorici

V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev.  Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.

Zlata obletnica slovenske župnije v Gorici

V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev.  Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 11. 2023
Pogovor ob 29. letih oddaje Kulturni utrinki

Pogovor ob 29. letih oddaje Kulturni utrinki

Jože Bartolj

kulturaKulturni utrinkiJože BartoljBlaž Lesnik

Spominjamo se

VEČ ...|28. 11. 2023
Spominjamo se dne 28. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 11. 2023
Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 11. 2023
Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Barbara Strajnar: »Naš glavna skrb je, da bi dostop do čiste pitne vode ohranili za prihodnje rodove...«

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Robert Božič

naravakmetijstvovodne potiARIA 2023