Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
24. 9. 2019
Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|13. 10. 2019
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
VEČ ...|13. 10. 2019
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|11. 10. 2019
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
VEČ ...|11. 10. 2019
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
VEČ ...|11. 10. 2019
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
VEČ ...|11. 10. 2019
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
VEČ ...|9. 10. 2019
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
VEČ ...|9. 10. 2019
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
VEČ ...|8. 10. 2019
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
VEČ ...|8. 10. 2019
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
VEČ ...|4. 10. 2019
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
VEČ ...|4. 10. 2019
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.
VEČ ...|30. 9. 2019
VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
VEČ ...|27. 9. 2019
Ker imate pravico vedeti …
Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.
Ker imate pravico vedeti …
Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.
Ker imate pravico vedeti …
Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.
VEČ ...|27. 9. 2019
Ker imate pravico vedeti …
Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.
VEČ ...|27. 9. 2019
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|27. 9. 2019
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|26. 9. 2019
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
VEČ ...|26. 9. 2019
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
VEČ ...|26. 9. 2019
Se znamo pogovarjati o evtanaziji?
Prav strupenim razpravam nismo bili priča, bilo pa je precej polarizacije na zagovornike in nasprotnike. Pri tem niti ena niti druga stran strokovnih pojmov ne uporablja pravilno, sklepe zato spelje na napačno pot. Tako meni onkolog in profesor etike na medicinski fakulteti v Mariboru, dr. Matjaž Zwitter. Njegovo knjigo, v kateri se med drugim loteva različnih strokovnih pojmov, je izdala Slovenska matica.
Se znamo pogovarjati o evtanaziji?
Prav strupenim razpravam nismo bili priča, bilo pa je precej polarizacije na zagovornike in nasprotnike. Pri tem niti ena niti druga stran strokovnih pojmov ne uporablja pravilno, sklepe zato spelje na napačno pot. Tako meni onkolog in profesor etike na medicinski fakulteti v Mariboru, dr. Matjaž Zwitter. Njegovo knjigo, v kateri se med drugim loteva različnih strokovnih pojmov, je izdala Slovenska matica.
Se znamo pogovarjati o evtanaziji?
Prav strupenim razpravam nismo bili priča, bilo pa je precej polarizacije na zagovornike in nasprotnike. Pri tem niti ena niti druga stran strokovnih pojmov ne uporablja pravilno, sklepe zato spelje na napačno pot. Tako meni onkolog in profesor etike na medicinski fakulteti v Mariboru, dr. Matjaž Zwitter. Njegovo knjigo, v kateri se med drugim loteva različnih strokovnih pojmov, je izdala Slovenska matica.
VEČ ...|26. 9. 2019
Se znamo pogovarjati o evtanaziji?
Prav strupenim razpravam nismo bili priča, bilo pa je precej polarizacije na zagovornike in nasprotnike. Pri tem niti ena niti druga stran strokovnih pojmov ne uporablja pravilno, sklepe zato spelje na napačno pot. Tako meni onkolog in profesor etike na medicinski fakulteti v Mariboru, dr. Matjaž Zwitter. Njegovo knjigo, v kateri se med drugim loteva različnih strokovnih pojmov, je izdala Slovenska matica.
VEČ ...|26. 9. 2019
Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom
Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.
Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom
Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.
Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom
Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.
VEČ ...|26. 9. 2019
Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom
Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.
VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
VEČ ...|24. 9. 2019
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
VEČ ...|24. 9. 2019
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
VEČ ...|23. 9. 2019
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
VEČ ...|23. 9. 2019
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
VEČ ...|21. 9. 2019
Stična mladih - vtisi udeležencev
Stična mladih - vtisi udeležencev
VEČ ...|21. 9. 2019
VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|16. 9. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
VEČ ...|16. 9. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
VEČ ...|9. 9. 2019
Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!
Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!
Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!
VEČ ...|9. 9. 2019
Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!
VEČ ...|8. 9. 2019
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.
VEČ ...|8. 9. 2019
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.
VEČ ...|8. 9. 2019
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi
VEČ ...|8. 9. 2019
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi
VEČ ...|5. 9. 2019
Okrogla miza Maribor brez 1859
4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.
Okrogla miza Maribor brez 1859
4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.
Okrogla miza Maribor brez 1859
4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.
VEČ ...|5. 9. 2019
Okrogla miza Maribor brez 1859
4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.
VEČ ...|5. 9. 2019
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.
VEČ ...|5. 9. 2019
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.
VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
VEČ ...|4. 9. 2019
Peter Opeka o papeževem obisku na Madagaskarju
Petra Opeko smo na telefon uspeli priklicati, ko se je mudil v kamnolomu, kjer bo papež podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.
Peter Opeka o papeževem obisku na Madagaskarju
Petra Opeko smo na telefon uspeli priklicati, ko se je mudil v kamnolomu, kjer bo papež podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.
Peter Opeka o papeževem obisku na Madagaskarju
Petra Opeko smo na telefon uspeli priklicati, ko se je mudil v kamnolomu, kjer bo papež podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.
VEČ ...|4. 9. 2019
Peter Opeka o papeževem obisku na Madagaskarju
Petra Opeko smo na telefon uspeli priklicati, ko se je mudil v kamnolomu, kjer bo papež podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.
VEČ ...|3. 9. 2019
Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo
Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.
Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo
Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.
Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo
Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.
VEČ ...|3. 9. 2019
Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo
Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?
O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.
Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?
O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.
Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?
O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?
O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.
VEČ ...|29. 8. 2019
Repatricija iz Venezuele
47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele se bo vrnilo v domovino. Odločitev o repatriaciji je vlada sprejela na seji 29. avgusta 2019, saj Venezuelo že dlje časa pretresa huda gospodarska in politična kriza, je po seji vlade pojasnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.
Repatricija iz Venezuele
47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele se bo vrnilo v domovino. Odločitev o repatriaciji je vlada sprejela na seji 29. avgusta 2019, saj Venezuelo že dlje časa pretresa huda gospodarska in politična kriza, je po seji vlade pojasnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.
Repatricija iz Venezuele
47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele se bo vrnilo v domovino. Odločitev o repatriaciji je vlada sprejela na seji 29. avgusta 2019, saj Venezuelo že dlje časa pretresa huda gospodarska in politična kriza, je po seji vlade pojasnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.
VEČ ...|29. 8. 2019
Repatricija iz Venezuele
47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele se bo vrnilo v domovino. Odločitev o repatriaciji je vlada sprejela na seji 29. avgusta 2019, saj Venezuelo že dlje časa pretresa huda gospodarska in politična kriza, je po seji vlade pojasnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.
VEČ ...|29. 8. 2019
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.
VEČ ...|29. 8. 2019
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.
VEČ ...|27. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa pri spominski maši v Rovtah
V župnijski cerkvi v Rovtah je bila v nedeljo spominska maša in slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Nadškof Anton Stres je v pridigi spomnil na nedavni evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, ki je po njegovem posvečen resnici o teh režimih in spoštljivemu spominu njihovih žrtev.
Pridiga nadškofa Antona Stresa pri spominski maši v Rovtah
V župnijski cerkvi v Rovtah je bila v nedeljo spominska maša in slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Nadškof Anton Stres je v pridigi spomnil na nedavni evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, ki je po njegovem posvečen resnici o teh režimih in spoštljivemu spominu njihovih žrtev.
Pridiga nadškofa Antona Stresa pri spominski maši v Rovtah
V župnijski cerkvi v Rovtah je bila v nedeljo spominska maša in slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Nadškof Anton Stres je v pridigi spomnil na nedavni evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, ki je po njegovem posvečen resnici o teh režimih in spoštljivemu spominu njihovih žrtev.
VEČ ...|27. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa pri spominski maši v Rovtah
V župnijski cerkvi v Rovtah je bila v nedeljo spominska maša in slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Nadškof Anton Stres je v pridigi spomnil na nedavni evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, ki je po njegovem posvečen resnici o teh režimih in spoštljivemu spominu njihovih žrtev.
VEČ ...|27. 8. 2019
Podjetje Damahaus pomaga Ruandi
Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.
Podjetje Damahaus pomaga Ruandi
Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.
Podjetje Damahaus pomaga Ruandi
Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.
VEČ ...|27. 8. 2019
Podjetje Damahaus pomaga Ruandi
Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.
VEČ ...|27. 8. 2019
Pogovor z ravnateljico Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina
Pogovor z ravnateljico Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina
Pogovor z ravnateljico Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina
VEČ ...|27. 8. 2019
Pogovor z ravnateljico Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina
Priporočamo
|
Aktualno
Moja zgodba
VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.
Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.
Svetovalnica
VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.
Doživetja narave
VEČ ...|11. 10. 2019
Svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc
Tokratna Doživetja narave so bila kolesarsko avanturistično obarvana. Nekaj kilometrov našega septembrskega radijskega kolesarjenja je z nami prevozil tudi svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvanc, ki se je s kolesom odpravil že na vse celine, kolesaril je skozi 80 držav in številna mesta, posebej milijonska so mu blizu. Tik pred njegovim odhodom v Južno Ameriko ste lahko prisluhnili pogovoru z njim.
Via positiva
VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih
Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|17. 10. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 10.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Kulturni utrinki
VEČ ...|17. 10. 2019
O novi sezni sakralnega abonmaja
O deveti sezoni Sakralnega abonmaja, ki bo tudi letos prinesel osem koncertov preko celega cerkvenega leta!Pogovor s koordinatorico Sakralnega abonmaja sestro Diano Novak in s strokovim sodelavcem abonmaja Borisom Kerimovom.
Komentar Družina
VEČ ...|17. 10. 2019
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
Spominjamo se
VEČ ...|17. 10. 2019
Spominjamo se dne 17. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup