Vroče politično dogajanje je za Radio Ognjišče komentiral moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Kritočen je bil do poteza predsednika vlade v odstopu Marjana Šarca pa tudi do napadov, ki jih je deležna stranka SDS z Janezom Janšo na čelu.

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Aktualno politično matematiko je za naš radio komentiral ustanovitelj agencije Valicon Andraž Zorko.

Glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić je doletela kazenska ovadba. Očitki letijo na vmešavanje v postopke inšpektorjev, ustavljanje postopkov ali preprečevanje njihovega izvajanja. Grlićeva je v eksluzivnem pogovoru za Radio Ognjišče očitke zanikala in izrazila pričakovanje, da bo policija zadevi prišla do dna. Sama vztraja, da dela v skladu z zakonodajo. Sicer pa je takih ovadb že navajena, doslej se še nobena ni izkazala za utemeljeno.

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

Vzdušje med slovenskimi direktorji je negotovo. To izhaja iz raziskave, ki jo je opravila družba PricewaterhouseCoopers. Več kot polovica anektiranih direktorjev v Sloveniji meni, da se bo svetovna gospodarska rast zaradi številnih negotovosti v prihodnjih 12 mesecih poslabšala. Zakaj? To smo vprašali vodjo oddelka pravnega svetovanja omenjene družbe Sanjo Savič.

Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.

Ljubljanski župan Zoran Janković nasprotuje urejanju domobranskega pokopališča na ljubljanskem grajskem hribu oz. Orlovem vrhu. V izjavi za časopis Dnevnik je ponovil njegovo že staro parolo, da v Ljubljani, ki je »mesto heroj«, spomenikov domobrancem ne bo. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman Jankoviću zato očita, da se postavlja nad predpise. »Raziskava je pokazala, da tam posmrtni ostanki so in da imamo še vedno opraviti z domobranskim pokopališčem. In to pokopališče je omenjeno tudi v predpisih MOL.«

Sindikat kulture in narave Glosa je ob kulturnem prazniku na ministra Zorana Pozniča, pa tudi na njegove predhodnike in naslednike, naslovil pismo. V njem poudarja, da kultura ne sme biti prostor, kjer se politično mešetari in demonstrira strankarska pokorščina. Ob tem je opomnil, da bi kulturniki morali v ministru najti kompetentnega sogovornika. Več nam je o sporočilu povedal predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar.

Velik umetniški delež h kulturi predstavlja kulturna dediščina Katoliške cerkve. O njenem pomenu smo se pogovarjali z vodjem Sektorja za nepremično kulturno dediščino Silvestrom Gaberščkom.

Slovenija in Hrvaška bosta morali v nov dialog, če želita najti končno rešitev za mejni spor. Na to že dalj časa opozarjajo tako strokovnjaki kot tudi nekateri politiki, predvsem pri južnih sosedih. Po ugotovitvi Sodišča Evropske unije, da ni pristojno odločati o tožbi Ljubljane proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, mnogi dodajajo, da druge možnosti pravzaprav ni. Poklicali smo pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

V Katoliški Cerkvi s praznikom Jezusovega darovanja v templju oziroma svečnico sklepamo božični čas. To je tudi dan posvečenega življenja. Redovniki in redovnice so se že dan pred tem zbrali ob škofih ordinarijih ter se Bogu zahvalili za dar služenja. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sveto mašo daroval na Rakovniku.

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Odločitev Sodišča EU je taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati, ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Združeno kraljestvo resnično zapušča Evropsko unijo. Brexit spremembe trenutno prinaša le v ustanove povezave, posamezniki in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva ga medtem še ne bodo čutili. Marsikaj bo drugače po 11-mesečnem prehodnem obdobju, v katerem morata London in Bruselj doreči nadaljnje odnose. Podlago za to imata v ločitvenem sporazumu, ki je poskrbel za precej sivih las. A na koncu sta ga strani le potrdili, Združeno kraljestvo se tako vsaj za zdaj poslavlja na urejen način. Celotno zgodbo je za naš radio pokomentiral geopolitični analitik dr. Laris Gaiser.

Dr. Aleš Musar pripoveduje zgodbe iz Ruske dače, ki je edinstven kulturni spomenik in priča meščanstva pri nas.

Do konca leta bi morali poslanci izpolniti odločbo ustavnega sodišča glede protiustavnosti dela volilne zakonodaje. Če tega ne bodo storili, nas je zanimalo ali bi bile volitve protiustavne. Dr. Jurij Toplak eden vodilnih evropskih strokovnjakov na področju volilnega prava pravi, da ne bodo. Je pa v pogovoru za Radio Ognjišče spomnil na mednarodno uveljavljeno pravilo, da se leto dni pred volitvami zakonodaja ne spreminja.

Potem ko je domače politično ozračje razburkal odstop premierja Marjana Šarca, zdaj vlada zatišje. Stranke bodo svoja stališča oblikovale na sejah organov. Nekatere so bolj naklonjene predčasnim volitvam, nekatere upajo, da je mogoče oblikovati alternativno vlado. O možnostih, ki so pred nami, smo med drugim vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša.

Mineva 75 let od osvoboditve nekdanjega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau. O posledicah holokavsta danes in o tem, da bi moral biti med tako imenovane pravičnike, ki so reševali Jude prištet tudi škof Gregorij Rožman je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal zgodovinar Renat Podbersič.

Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

Magister moralne teologije Gabriel Kavčič o novem bioetičnem zakonu v Franciji.

22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.

Aleksandra Pivec je nova predsednica stranke DeSUS. Po napetem boju na včerajšnjem kongresu v Ljubljani, je z več kot 60 glasovi razlike premagala dolgoletnega predsednika Karla Erjavca, ki je stranko vodil 15 let. Ta je že napovedal odstop z mesta ministra za obrambo, ne umika pa se le iz politike, ampak tudi iz javnega življenja. Za komentar o dogajanju smo povprašali političnega komentarorja Martina Nahtigala.

Cene prašičjega mesa so se v Sloveniji samo v lanskem letu zvišale za več kot tretjino, še višja je njihova rast v Evropski uniji. Zakaj je tako, smo vprašali generalno sekretarko gospodarsko interesnega združenja Mesne industrije Slovenije Ano Ahčin.

Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.

Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

Že vse od leta 2014 družba Ernst&Young Slovenija v decembru predstavi deset najbolj navdihujočih slovenskih družinskih podjetij. Vodja družinskega podjetništva pri omenjeni družbi Mojca Emeršič je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala, da je v zgodbah podjetij, predstavljenih ob koncu leta 2019, posebej do izraza prišla velika povezanost lastnikov z zaposlenimi.

Leto 2019 je stari celini prineslo menjave na vodilnih mestih ključnih ustanov Evropske unije. Svet je zaznamovalo pestro dogajanje, od trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko do incidentov v Perzijskem zalivu. Nekatere posledice bomo čutili tudi v prihodnje. Na mednarodni parket v letu 2019 smo se ozrli s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Mednarodna skupnost se te dni ozira proti Bližnjemu vzhodu. Zadnje napetosti so sprožile različne odzive, a za zdaj dodatne zaostritve razmer ni na obzorju. Za komentar smo prosili političnega analitika Igorja Kovača. Da imajo napovedi o tretji svetovni vojni zgolj filmsko osnovo, je ocenil. Kot je dodal, pričakuje umiritev napetosti, saj sta tako ameriška stran kot iranska razumeli signale, ki sta jih prek različnih akcij pošiljale druga drugi.

Laris Gaiser meni, da usmrtitev iranskega generala s strani ZDA ne bo imela strateških posledic, česar se zaveda tudi ameriški predsednik.

Novoletno oddajo Mozaik dneva smo v celoti posvetili pogovoru s slovenskim pisateljem, pesnikom, scenaristom in dramatikom Ferijem Lainščkom. Povedal nam je, po čem si bo zapomnil leto, ki je za nami, kako pomembno mesto ima literarna beseda že v zgodnjem otroštvu in kaj želi s svojimi pesmimi sporočiti mladim.

Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.

Škofijo Novo mesto je v letu, ki se poslavlja, povezal misijonar Ignacij Knoblehar. Dogodki, ki so se zvrstili ob 200-letnici njegovega rojstva, so bili po besedah škofa ordinarija Andreja Glavana nekaj izrednega. V novem letu pričakuje imenovanje svojega naslednika, kot je dodal v pogovoru za naš radio, bo treba poživiti delo za nove duhovne poklice.

V minulih dneh so se spletni uporabniki zgražali nad izjavo državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo Jerneja Štromajerja. Ta je božič voščil z besedami: Srečen božič, umazane živali. Da gre za neprimerno voščilo druge najbolj odgovorne osebe v državi za vzgojo in izobraževanje otrok, so poleg stranke Glas za otroke in družine prepričani tudi v Društvu katoliških pedagogov.

Kaj je v letošnjem letu zaznamovalo posamezne škofije in kakšna so pričakovanja škofov za naprej? Odgovarja Mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Preveč skrbni starši, šola, družba, partnerstvo in vzgoja. Pod temi vidiki je z Natašo Ličen na preteklo leto pogledal specialni pedagog Marko Juhant.