O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

VEČ ...|15. 2. 2019
O nastanku slovenske himne
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je opisal okoliščine o nastanku slovenske himne. Začetki segajo v leto 1843. Slovenska himna ni le Prešernova, marveč in predvsem je delo skladatelja in duhovnika Stanka Premrla. Pomembno pa je k rojstvu Zdravice s pobudo in idejo prispeval tudi duhovnik Matija Vrtovec.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanjeizročilodomoznanstvo

VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Alen Salihović

info

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«
VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Alen Salihović

info

VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

info

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.
VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

info

VEČ ...|25. 6. 2019
Pravična naj bo naša domovina
V Arboretumu je bila na Dan državnosti in na 46. srečanju PRO sveta maša za domovino, daroval jo je nadškof Anton Stres.
Pravična naj bo naša domovina
V Arboretumu je bila na Dan državnosti in na 46. srečanju PRO sveta maša za domovino, daroval jo je nadškof Anton Stres.

Radio Ognjišče

duhovnost izobraževanje politika družba

Pravična naj bo naša domovina
V Arboretumu je bila na Dan državnosti in na 46. srečanju PRO sveta maša za domovino, daroval jo je nadškof Anton Stres.
VEČ ...|25. 6. 2019
Pravična naj bo naša domovina
V Arboretumu je bila na Dan državnosti in na 46. srečanju PRO sveta maša za domovino, daroval jo je nadškof Anton Stres.

Radio Ognjišče

duhovnost izobraževanje politika družba

VEČ ...|25. 6. 2019
Oddajnik Krvavec
Na Dan državnosti in ob 25. letnici oddajanja Radia Ognjišče smo se v sklopu jubilejne akcije Odgovorno na pot, varno na vrh povzpeli, nekateri prikolesarili do ene od najpomembnejših oddajniških točk v Sloveniji, na višino 1740 metrov nad morjem, na Krvavec. Sprejel nas je Viktor Bauer, razkazal prostore oddajnika, tudi bivalni del in za nas najpomembneje aparature, ki omogočajo, da se radijski glas sliši po domovini.
Oddajnik Krvavec
Na Dan državnosti in ob 25. letnici oddajanja Radia Ognjišče smo se v sklopu jubilejne akcije Odgovorno na pot, varno na vrh povzpeli, nekateri prikolesarili do ene od najpomembnejših oddajniških točk v Sloveniji, na višino 1740 metrov nad morjem, na Krvavec. Sprejel nas je Viktor Bauer, razkazal prostore oddajnika, tudi bivalni del in za nas najpomembneje aparature, ki omogočajo, da se radijski glas sliši po domovini.

Nataša Ličen

pogovor izobraževanje tehnika srebrni jubilej

Oddajnik Krvavec
Na Dan državnosti in ob 25. letnici oddajanja Radia Ognjišče smo se v sklopu jubilejne akcije Odgovorno na pot, varno na vrh povzpeli, nekateri prikolesarili do ene od najpomembnejših oddajniških točk v Sloveniji, na višino 1740 metrov nad morjem, na Krvavec. Sprejel nas je Viktor Bauer, razkazal prostore oddajnika, tudi bivalni del in za nas najpomembneje aparature, ki omogočajo, da se radijski glas sliši po domovini.
VEČ ...|25. 6. 2019
Oddajnik Krvavec
Na Dan državnosti in ob 25. letnici oddajanja Radia Ognjišče smo se v sklopu jubilejne akcije Odgovorno na pot, varno na vrh povzpeli, nekateri prikolesarili do ene od najpomembnejših oddajniških točk v Sloveniji, na višino 1740 metrov nad morjem, na Krvavec. Sprejel nas je Viktor Bauer, razkazal prostore oddajnika, tudi bivalni del in za nas najpomembneje aparature, ki omogočajo, da se radijski glas sliši po domovini.

Nataša Ličen

pogovor izobraževanje tehnika srebrni jubilej

VEČ ...|25. 6. 2019
Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo
V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.
Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo
V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

dan državnosti žrtev slovenija info izobraževanje spomin pogovor politika družba

Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo
V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|25. 6. 2019
Pričevanje Terezije Moljk, mame žrtve vojne za Slovenijo
V prazničnem Mozaiku dneva na dan državnosti smo predvajali pričevanje 75-letne Terezije Moljk. Njenega sina, Miroslava Moljka namreč najdem med žrtvami vojne za Slovenijo. 20-leni pripadnik Teritorialne obrambe je umrl v juliju leta 1991 skupaj z Antonom Žakljem v prometni nesreči. Z njo se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

dan državnosti žrtev slovenija info izobraževanje spomin pogovor politika družba

VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družba kultura duhovnost praznovanje

Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.
VEČ ...|25. 6. 2019
Hvala za tako lep praznik
V Arboretumu smo na 46. srečanju PRO povezali srebrni jubilej Radia in ljubezen do domovine. Alen Salihović je obiskovalce, več kot 2000 poslušalcev in prijateljev se je odzvalo vabilu, vprašal po mnenjih in vtisih.

Alen Salihović

družba kultura duhovnost praznovanje

VEČ ...|21. 6. 2019
O Adrii Airways
Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije
O Adrii Airways
Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

Tanja Dominko

družba politika letalstvo gospodarstvo

O Adrii Airways
Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije
VEČ ...|21. 6. 2019
O Adrii Airways
Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

Tanja Dominko

družba politika letalstvo gospodarstvo

VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanje info komentar otroci politika politika

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.
VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanje info komentar otroci politika politika

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracije karitas pogovor bih info pogovor

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracije karitas pogovor bih info pogovor

VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Petra Stopar

info odnosi zdravstvo politika pogovor družba

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.
VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Petra Stopar

info odnosi zdravstvo politika pogovor družba

VEČ ...|17. 6. 2019
Direktorica ZD Kočevje o razmerah v družinski medicini
Direktorica ZD Kočevje o razmerah v družinski medicini

Petra Stopar

info zdravstvo pogovor politika

Direktorica ZD Kočevje o razmerah v družinski medicini
VEČ ...|17. 6. 2019
Direktorica ZD Kočevje o razmerah v družinski medicini

Petra Stopar

info zdravstvo pogovor politika

VEČ ...|15. 6. 2019
Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.
Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi pogovor vzgoja

Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.
VEČ ...|15. 6. 2019
Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi pogovor vzgoja

VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Marta Jerebič

družba duhovnost papež pogovor

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.
VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Marta Jerebič

družba duhovnost papež pogovor

VEČ ...|14. 6. 2019
13. Festival družin
Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem bodo od danes do nedelje napolnile družine. Zavod Iskreni.net tam namreč pripravlja že 13. Festival družin. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Igorjem Vovkom.
13. Festival družin
Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem bodo od danes do nedelje napolnile družine. Zavod Iskreni.net tam namreč pripravlja že 13. Festival družin. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Igorjem Vovkom.

Marta Jerebič

duhovnost odnosi družba pogovor

13. Festival družin
Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem bodo od danes do nedelje napolnile družine. Zavod Iskreni.net tam namreč pripravlja že 13. Festival družin. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Igorjem Vovkom.
VEČ ...|14. 6. 2019
13. Festival družin
Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem bodo od danes do nedelje napolnile družine. Zavod Iskreni.net tam namreč pripravlja že 13. Festival družin. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Igorjem Vovkom.

Marta Jerebič

duhovnost odnosi družba pogovor

VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Marta Jerebič

družba duhovnost info pogovor odnosi

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.
VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Marta Jerebič

družba duhovnost info pogovor odnosi

VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje komentar mladi odnosi otroci papež pogovor politika vzgoja zdravstvo

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje komentar mladi odnosi otroci papež pogovor politika vzgoja zdravstvo

VEČ ...|11. 6. 2019
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Marta Jerebič

papež družba info

Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.
VEČ ...|11. 6. 2019
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Marta Jerebič

papež družba info

VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

info izobraževanje kultura spomin Oton Župančič

Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

info izobraževanje kultura spomin Oton Župančič

VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

vencelj spomin osamosvajanje

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

vencelj spomin osamosvajanje

VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Alen Salihović

grobišče kočevski rog izkopavanja politika info spomin

Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.
VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Alen Salihović

grobišče kočevski rog izkopavanja politika info spomin

VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Alen Salihović

grobišče kočevski rog izkopavanja politika info spomin

Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?
VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Alen Salihović

grobišče kočevski rog izkopavanja politika info spomin

VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Petra Stopar

info zdravstvo mladi politika pogovor

Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.
VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Petra Stopar

info zdravstvo mladi politika pogovor

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijon šentvid ljubljana brezje romanje

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijon šentvid ljubljana brezje romanje

VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Tanja Dominko

družba vzgoja politika

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.
VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Tanja Dominko

družba vzgoja politika

VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politika sodstvo šolstvo

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politika sodstvo šolstvo

VEČ ...|6. 6. 2019
Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.
Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.

Helena Križnik

družba info pogovor

Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.
VEČ ...|6. 6. 2019
Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.

Helena Križnik

družba info pogovor

VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje info komentar mladi odnosi papež otroci vzgoja zdravstvo

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.
VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje info komentar mladi odnosi papež otroci vzgoja zdravstvo

VEČ ...|6. 6. 2019
Več strank si želi komisarskega položaja
Proces oblikovanja evropskih institucij teče, še vedno pa ni znano, kdo iz Slovenije bo postal evropski komisar. Več koalicijskih strank je že izrazilo pripravljenost, da bi ponudilo svojega kandidata, o imenih pa so večinoma še skrivnostne. Izključena ni niti možnost, da bi vlada predlagala več kandidatov, pravi sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti. Ob tem pa dodaja, da bodo stranke v zameno za podporo določenemu kandidatu imele svoje zahteve.
Več strank si želi komisarskega položaja
Proces oblikovanja evropskih institucij teče, še vedno pa ni znano, kdo iz Slovenije bo postal evropski komisar. Več koalicijskih strank je že izrazilo pripravljenost, da bi ponudilo svojega kandidata, o imenih pa so večinoma še skrivnostne. Izključena ni niti možnost, da bi vlada predlagala več kandidatov, pravi sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti. Ob tem pa dodaja, da bodo stranke v zameno za podporo določenemu kandidatu imele svoje zahteve.

Andrej Šinko

info politika

Več strank si želi komisarskega položaja
Proces oblikovanja evropskih institucij teče, še vedno pa ni znano, kdo iz Slovenije bo postal evropski komisar. Več koalicijskih strank je že izrazilo pripravljenost, da bi ponudilo svojega kandidata, o imenih pa so večinoma še skrivnostne. Izključena ni niti možnost, da bi vlada predlagala več kandidatov, pravi sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti. Ob tem pa dodaja, da bodo stranke v zameno za podporo določenemu kandidatu imele svoje zahteve.
VEČ ...|6. 6. 2019
Več strank si želi komisarskega položaja
Proces oblikovanja evropskih institucij teče, še vedno pa ni znano, kdo iz Slovenije bo postal evropski komisar. Več koalicijskih strank je že izrazilo pripravljenost, da bi ponudilo svojega kandidata, o imenih pa so večinoma še skrivnostne. Izključena ni niti možnost, da bi vlada predlagala več kandidatov, pravi sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti. Ob tem pa dodaja, da bodo stranke v zameno za podporo določenemu kandidatu imele svoje zahteve.

Andrej Šinko

info politika

VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Petra Stopar

zdravstvo info mladi

Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.
VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Petra Stopar

zdravstvo info mladi

VEČ ...|4. 6. 2019
Društvo MIR o romanju medžugorskih častilcev v Velesovo
Društvo MIR o romanju medžugorskih častilcev v Velesovo

Petra Stopar

duhovnost papež

Društvo MIR o romanju medžugorskih častilcev v Velesovo
VEČ ...|4. 6. 2019
Društvo MIR o romanju medžugorskih častilcev v Velesovo

Petra Stopar

duhovnost papež

VEČ ...|4. 6. 2019
Doc. dr. Luka Kristanc o razmerah v družinski medicini
Doc. dr. Luka Kristanc o razmerah v družinski medicini

Petra Stopar

info politika zdravstvo pogovor

Doc. dr. Luka Kristanc o razmerah v družinski medicini
VEČ ...|4. 6. 2019
Doc. dr. Luka Kristanc o razmerah v družinski medicini

Petra Stopar

info politika zdravstvo pogovor

VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Alen Salihović

info pogovor politika komentar sds nsi

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.
VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Alen Salihović

info pogovor politika komentar sds nsi

VEČ ...|2. 6. 2019
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družba duhovnost spomin kočevski rog

Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
VEČ ...|2. 6. 2019
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družba duhovnost spomin kočevski rog

VEČ ...|2. 6. 2019
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družba duhovnost spomin kočevski rog

Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
VEČ ...|2. 6. 2019
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družba duhovnost spomin kočevski rog

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

park družba izobraževanje kmetijstvo vzgoja vrt živali

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

park družba izobraževanje kmetijstvo vzgoja vrt živali

VEČ ...|30. 5. 2019
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Alen Salihović

šmarnice otroci molitev duhovnost izobraževanje

Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.
VEČ ...|30. 5. 2019
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Alen Salihović

šmarnice otroci molitev duhovnost izobraževanje

VEČ ...|28. 5. 2019
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.
VEČ ...|28. 5. 2019
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

VEČ ...|27. 5. 2019
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

Andrej Šinko

družba info politika

Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.
VEČ ...|27. 5. 2019
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

Andrej Šinko

družba info politika

VEČ ...|26. 5. 2019
Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.
Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

Petra Stopar

info kultura

Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|26. 5. 2019
Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

Petra Stopar

info kultura

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekre osamosvojitev feltrin jakopič politika delitve info komentar pogovor družba spomin

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekre osamosvojitev feltrin jakopič politika delitve info komentar pogovor družba spomin

VEČ ...|23. 5. 2019
Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Znamenito Marijino božjepotno središče pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bo v nedeljo, 26. maja, spet v znamenju domače slovenske molitve in duhovnosti. Več nam je povedala podpredsednica Katoliške akcije pri krški škofiji Marija Gruškovnjak.
Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Znamenito Marijino božjepotno središče pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bo v nedeljo, 26. maja, spet v znamenju domače slovenske molitve in duhovnosti. Več nam je povedala podpredsednica Katoliške akcije pri krški škofiji Marija Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

info

Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Znamenito Marijino božjepotno središče pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bo v nedeljo, 26. maja, spet v znamenju domače slovenske molitve in duhovnosti. Več nam je povedala podpredsednica Katoliške akcije pri krški škofiji Marija Gruškovnjak.
VEČ ...|23. 5. 2019
Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Znamenito Marijino božjepotno središče pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bo v nedeljo, 26. maja, spet v znamenju domače slovenske molitve in duhovnosti. Več nam je povedala podpredsednica Katoliške akcije pri krški škofiji Marija Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|22. 5. 2019
Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.
Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi pogovor vzgoja zdravstvo

Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.
VEČ ...|22. 5. 2019
Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi pogovor vzgoja zdravstvo

VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družba duhovnost info komentar odnosi mladi otroci papež pogovor

Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.
VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družba duhovnost info komentar odnosi mladi otroci papež pogovor

VEČ ...|22. 5. 2019
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Marta Jerebič Jože Bartolj

pogovor družba mladi

Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.
VEČ ...|22. 5. 2019
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Marta Jerebič Jože Bartolj

pogovor družba mladi

VEČ ...|21. 5. 2019
2 tiskovna konferenca iniciative Dovolj.je
Posnetek celotne tiskovne konference Dovolj.je
2 tiskovna konferenca iniciative Dovolj.je
Posnetek celotne tiskovne konference Dovolj.je

Marta Jerebič

otroci odnosi družba

2 tiskovna konferenca iniciative Dovolj.je
Posnetek celotne tiskovne konference Dovolj.je
VEČ ...|21. 5. 2019
2 tiskovna konferenca iniciative Dovolj.je
Posnetek celotne tiskovne konference Dovolj.je

Marta Jerebič

otroci odnosi družba

VEČ ...|20. 5. 2019
Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju
Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju

Petra Stopar

duhovnost info družba

Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju
VEČ ...|20. 5. 2019
Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju

Petra Stopar

duhovnost info družba

VEČ ...|17. 5. 2019
Spolne zlorabe v Cerkvi: mnoge žrtve razočarane nad zavlačevanjem postopka
Večina žrtev spolnih zlorab v Cerkvi je ob prijavi na nek način doživela novo zlorabo. Zlorabljeni so bili podatki, zadeve so se zavlačevale, ni prišlo do jasne sodbe. Mnoge žrtve so zato zelo razočarane, je opozoril cerkveni pravnik dr. Andrej Saje. V pogovoru za Radio Ognjišče je komentiral novi predpis v boju proti spolnim zlorabam, ki ga je papež objavil prejšnji četrtek.
Spolne zlorabe v Cerkvi: mnoge žrtve razočarane nad zavlačevanjem postopka
Večina žrtev spolnih zlorab v Cerkvi je ob prijavi na nek način doživela novo zlorabo. Zlorabljeni so bili podatki, zadeve so se zavlačevale, ni prišlo do jasne sodbe. Mnoge žrtve so zato zelo razočarane, je opozoril cerkveni pravnik dr. Andrej Saje. V pogovoru za Radio Ognjišče je komentiral novi predpis v boju proti spolnim zlorabam, ki ga je papež objavil prejšnji četrtek.

Marta Jerebič

otroci papež pogovor družba

Spolne zlorabe v Cerkvi: mnoge žrtve razočarane nad zavlačevanjem postopka
Večina žrtev spolnih zlorab v Cerkvi je ob prijavi na nek način doživela novo zlorabo. Zlorabljeni so bili podatki, zadeve so se zavlačevale, ni prišlo do jasne sodbe. Mnoge žrtve so zato zelo razočarane, je opozoril cerkveni pravnik dr. Andrej Saje. V pogovoru za Radio Ognjišče je komentiral novi predpis v boju proti spolnim zlorabam, ki ga je papež objavil prejšnji četrtek.
VEČ ...|17. 5. 2019
Spolne zlorabe v Cerkvi: mnoge žrtve razočarane nad zavlačevanjem postopka
Večina žrtev spolnih zlorab v Cerkvi je ob prijavi na nek način doživela novo zlorabo. Zlorabljeni so bili podatki, zadeve so se zavlačevale, ni prišlo do jasne sodbe. Mnoge žrtve so zato zelo razočarane, je opozoril cerkveni pravnik dr. Andrej Saje. V pogovoru za Radio Ognjišče je komentiral novi predpis v boju proti spolnim zlorabam, ki ga je papež objavil prejšnji četrtek.

Marta Jerebič

otroci papež pogovor družba

VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Matjaž Merljak

info

Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.
VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|16. 5. 2019
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

Alen Salihović

vižmarje tabor zedinjena slovenija

Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.
VEČ ...|16. 5. 2019
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

Alen Salihović

vižmarje tabor zedinjena slovenija

VEČ ...|16. 5. 2019
Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.
Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Petra Stopar

družba politika info

Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.
VEČ ...|16. 5. 2019
Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Petra Stopar

družba politika info

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|21. 6. 2019
Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?

Poslušali ste komentar ob 100. obletnici priključitve Prekmurja.

Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?

Poslušali ste komentar ob 100. obletnici priključitve Prekmurja.

Ivan Štuhec

družbakomentarpolitikaspomin

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2019
Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe, priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

Blaž Lesnik

naravapogovoršport

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 6. 2019
Zbirno o interventnem zakonu, o predelavi mesa na kmetijah in čebelarjenju ob koncu junija

Andreja Krt Stopar je v osrednjem delu spregovorila o dopolnilni dejavnosti predelave mesa na kmetijah, nekaj nasvetov za čebelarjenje v tem času pa je iz svoje bogate prakse delil čebelar Milan Meglič.

Zbirno o interventnem zakonu, o predelavi mesa na kmetijah in čebelarjenju ob koncu junija

Andreja Krt Stopar je v osrednjem delu spregovorila o dopolnilni dejavnosti predelave mesa na kmetijah, nekaj nasvetov za čebelarjenje v tem času pa je iz svoje bogate prakse delil čebelar Milan Meglič.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Pogovor o

VEČ ...|26. 6. 2019
Število evtanazij se poveča pred dopusti

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Število evtanazij se poveča pred dopusti

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeinfomladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgojazdravstvo

Ritem srca

VEČ ...|26. 6. 2019
Raper Tedashii

Spoznavali smo aktualni album ameriškega raperja s samojskimi koreninami Tedashii-ja.

V oddaji smo slišali: Emanuel - Po milosti, Tedashii (feat Crowder) - Home, Tedashii (feat Sarah Reeves) - Step Into Love, Tedashii - Full Effect, Tedashii - Wont Bring Me Down, Tedashi - It Is Well.

Raper Tedashii

Spoznavali smo aktualni album ameriškega raperja s samojskimi koreninami Tedashii-ja.

V oddaji smo slišali: Emanuel - Po milosti, Tedashii (feat Crowder) - Home, Tedashii (feat Sarah Reeves) - Step Into Love, Tedashii - Full Effect, Tedashii - Wont Bring Me Down, Tedashi - It Is Well.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbamladisodobna krščanska glasba

A štekaš?

VEČ ...|26. 6. 2019
Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Marjan Bunič, Žiga Bunič, Jan Gerl

mladiglasbanovosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|26. 6. 2019
Število evtanazij se poveča pred dopusti

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Število evtanazij se poveča pred dopusti

V zadnjih mesecih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeinfomladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgojazdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 6. 2019
Plečnik in sveto v Vatikanu - Razstava Marije Prelog

V četrtek, 27. junija, bo v Vatikanskih muzejih odprtje razstave Plečnik in sveto –preddtavljenih bo 33 kosov liturgičnega posodja: kelihov, monštranc, ciborijev in zakramentarij.V Galeriji Instituta Jožef Stefan je na ogled razstava ilustracij ptic Marije Prelog.

Plečnik in sveto v Vatikanu - Razstava Marije Prelog

V četrtek, 27. junija, bo v Vatikanskih muzejih odprtje razstave Plečnik in sveto –preddtavljenih bo 33 kosov liturgičnega posodja: kelihov, monštranc, ciborijev in zakramentarij.V Galeriji Instituta Jožef Stefan je na ogled razstava ilustracij ptic Marije Prelog.

Jože Bartolj

Marija PrelogPlečnik v Vatikanu