O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.

Poklicu, kot je gostinec, pa tudi vsem drugim, ki so bili prizadeti v epidemiji novega kornavirusa, je potrebno vrniti spoštovanje. V to je ob mednarodnem prazniku dela, prepričan član Kluba slovenskih podjetnikov in direktor družbe Jezeršek Martin Jezeršek. Ocenjuje, da odpiranje dejavnosti gostinstva in turizma pod pogoji, ki veljajo, ni rentabilno, vseeno pa vse, ki se bodo ustavili na terasah gostinskih lokalov in ponekod posedeli tudi v njih, poziva, da spoštujejo ukrepe, saj bodo s tem pomagali tako gostincem in vsem drugim.

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec. 

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Murskosoboški škof Peter Štumpf se spominja časov, v katerih so bile na današnji dan pred 15 leti ustanovljene nove škofije, in osvetljuje izzive, ki ostajajo.

Dogajanje v politiki je precej pestro. Razbita poslanska skupina SMC, tudi DeSUS, vse skupaj je oslabilo vlado. Da gre za precej pestro politično dogajanje v minulem tednu, je v pogovoru za naš radio opozorila predsednica nedavno ustanovljene stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Rešitev vidi v sodelovanju tako ene kot druge politične strani, predčasne volitve pa po njenih besedah sil v državnem zboru ne bi bistveno spremenile.

»Tudi v Sloveniji se nam spet obetajo nove zaostritve. Žal mi je, da je tako, pa vendarle iz naše strani poskušajmo narediti vse, da tudi pomagamo pri zaustavitvi pandemije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Nove Slovenije Ljudmila Novak.

Kritična je bila glede počasnih dobav cepiv: »Vsi bi si želeli, da bi cepljenje potekalo hitreje. Žal se zatika pri dobavi cepiv. V Evropski uniji smo skušali narediti vse, da bi bili evropski državljani čim prej cepljeni. Žal pa farmacevtska industrija ne dohaja potreb, žal se tudi ne drži pogodb in zato poteka to cepljenje počasneje. Pa vendarle upamo, da bo vsaj do konca poletja večina prebivalstva precepljenega in da bomo potem lahko kolikor toliko vzpostavili normalno življenje.«

Glede gibanja po državah Evropske unije pa je Novakova pozdravila idejo o uvedbi digitalnega certifikata o cepljenju ali negativnem testu: »Menim, da je to zelo praktičen pripomoček in Evropski parlament se je tudi zavzel za to, da bi ga sprejeli po čim hitrejšem postopku, torej že do poletja. V njem bodo zabeleženi podatki o morebitnem cepljenju, o preboleli bolezni oziroma tudi o negativnem testu. Na ta način se ne bo treba vedno znova testirati, če smo bolezen že preboleli oziroma, če smo bili cepljeni. Seveda pa podatki morajo biti varovani in tudi uničeni takrat, ko to ne bo več potrebno. Certifikat bo pa omogočal, da bomo lažje, svobodno prehajali meje znotraj Evropske unije, dogovarjamo pa se tudi z drugimi državami izven unije.«

Čeprav se zdi, da v času pandemije okoljske teme niso toliko v ospredju javnih razprav, je t. i. Green Deal ali Zeleni dogovor še vedno osnova aktualnih evropskih politik, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Opozoril je na pomen bio-ekonomije za razvoj podeželja in za prehod v bolj zeleno gospodarstvo.

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

S prof. dr. Dejanom Verčičem smo se pogovarjali o izzivih, ki jih je ta čas prinesel političnim strankam. Sam meni, da nas ne čakajo predčasne volitve, pričakuje pa predvolilna povezovanja. Kritičen je do opozicije, ki s svojimi ravnanji ne gleda v prihodnost in na dobro vseh nas.

Po ustanovitvi nove stranke Aleksandre Pivec in pestrem dogajanju v vladni SMC smo poklicali moralnega teologa, sicer pa tudi podpredsednika zbora za Republiko dr. Ivana Štuheca, ki smo ga vprašali tudi, kaj bi lahko oslabilo aktualno vlado. Ocenil je, da bomo v tem tednu prišli do jasne ocene, ali gremo na predčasne volitve.

Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih. Na Radiu Ognjišču smo ga med drugim gostili v oddaji “Naš gost” leta 2005.

Zakonca Vilma in Dani Siter sta prejemnika posebnega papeževega priznanja »pro ecclessia et pontifice« za izjemne dosežke na področju zakonske pastorale in zlasti zakonskih skupin.

V programu Radia Ognjišče smo gostili evropsko poslanko iz vrste Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romano Tomc. Spregovorila je o temah zadnjega zasedanja, o zapletih pri dobavi cepiv pa tudi o prvem letu dela vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nismo pa mogli mimo razprave o svobodi medijev v evropskem parlamentu.

Vlada predlaga spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost tako, da bi se najvišja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost določila pri 6000 evrov bruto. Po mnenju strateškega sveta bi tako postala Slovenija bolj zanimiva za vrhunske kadre. Delodajalske organizacije se s tem strinjajo in podpirajo uvedbo socialne oziroma razvojne kapice, kot jo raje imenujejo. Več o razlogih za to nam je povedala direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

Na političnem parketu ostaja pestro. Odhod prvaka DeSUS Karla Erjavca iz stranke glede na vse, kar se je dogajalo v minulih tednih ni presenečenje. Urednik portala Domovina.je Rok Čakš ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev izkazala za zgodovinsko napako. Glede razmer v stranki SMC pa dodaja, da bi lahko prišlo do kakšnega prestopa poslancev.

V začetku minulega tedna oziroma na mednarodni dan žena je odmevala novica, da je Bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v preteklem letu prejel profesor dr. Žiga Turk. Ta je zapisal, da je nagrada nepoštena, nerazumna in nezaslužena, in sicer nepoštena, ker mu lažno pripisuje, da opravičuje oziroma relativizira posilstvo. V bran dr. Turku je stopil profesor in publicist dr. Boštjan Marko Turk, ki se je kritično odzval tudi na medijske napade, ki jih je deležna vlada Janeza Janše.

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Srbska pravoslavna cerkev je za novega patriarha izbrala zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirije. Nasledil bo pokojnega Irineja. Izbira voditelja ni le cerkveno, ampak tudi politično vprašanje. »Metropolit Porfirje je globok poduhovljen menih, ves predan Kristusu in Cerkvi, obenem pa stoji z obema nogama v tem svetu in se ve približati vsakemu človeku. Visoko je izobražen v patrologiji, to je poznavanje cerkvenih očetov. Kolikor vem je vodil komisijo za medije pri beograjskem patriarhatu. Prav zato, ker je globok in zasidran v Bogu pa je tudi človek krščanske širine in zavzet za ekumensko delo. Zato se zelo veselimo njegove izvolitve in še nadaljnjega sodelovanja med obema cerkvama,« je v odzivu na novega patriarha za Radio Ognjišče dejal član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci dr. Bogdan Dolenc.

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Pogosto slišimo, da se v Sloveniji soočamo s precej globoko in široko demokratično krizo. O tem sta na primeru Slovenije napisala knjigo profesorja dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič. Slednji je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da knjiga glede vpliva evropskih institucij na vladavino prava in demokracijo predstavi razmere v Sloveniji z željo, da bi prišlo do sprememb na bolje. Letnar Černič, ki redno spremlja razmere v državi se je z namenom pomiritve političnih strasti v državi podpisal tudi pod Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju.

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.