Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Zbirna stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. 24. maja leta 1975 je v Devinu potekal 1. deželni kongres. Poklicali smo predsednika Petra Močnika. Zakaj je bil devinski kongres pomemben in ga štejemo za mejnik v zgodovini samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji? Kako pomembno je to, da ima manjšina svojega svetnika v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine? Kako vključujejo mlade v svoje delovanje in kakšne strategije imajo na tem področju?

Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

Pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost, na kateri sta spregovorila predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik republike Borut Pahor.

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Umrl je meteorolog Andrej Pečenko, ki smo ga 17. avgusta 2005 gostili v oddaji Pogovor o.

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.

Ob dnevu Evrope smo govorili s podpredsednikom Slovenske ljudske stranke ter poslancem Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Francem Bogovičem. Prepričan je, da se moramo v Sloveniji veseliti dejstva, da smo del velike družine evropskih narodov. Kot je dodal, moramo biti za to tudi hvaležni. Opozoril je tudi na posledice aktualne zdravstvene krize in skorajšnji jubilej Slovenske ljudske stranke.

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.

Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Urednik Matej Erjavec predstavi gosta meseca - kirurga in alpinista Jurija Gorjanca, naše preiskušane brate in sestre, obisk pri Karitas, zakaj bioenergija ni v skladu z vero v Boga, prilogo o 100. obletnici rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., mladinsko prilogo o našem odnosu do narave ... Napove tudi vnovično odprtje knjigarn v Kranju, Kopru, Mariboru in Ptuju v ponedeljek, 4. maja.

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

Danes praznujemo državni praznik, dan upora. Gre za ostanke nekdanjega režima, saj smo nekdaj na ta dan praznovali dan osvobodilne fronte. V samostojni Sloveniji praznika niso črtali, ampak mu spremenili ime v dan upora. Ta naj bi poudarjal uporništvo skozi daljše zgodovinsko obdobje, toda v zadnjih nekaj letih je praznik spet dobil obraz, kot ga je imel nekdaj. Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je nekoč dejal, da je dan upora v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Nekaj vprašanj smo zastavili zgodovinarju dr. Jožetu Možini.

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega dogajanja odgovorila tudi na vprašanje, ali je pomoč rojakov prišla tudi od drugod, ne samo z Madžarske in kako je z repatriacijo iz Venezuele.

V ljubljanski stolnici so se poslovili od upokojenega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana. Pogrebno slovesnost je vodi nadškof Stanislav Zore.

Ob pogrebu nadškofa Alojza Urana je imel uvod v mir ter zahvalni nagovor nečak Emil Kranjec. Ob sklepu so sorodniki zapeli pesem.

SLS je v zadnjih tednih skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravila predlog intervencijskega zakona za povečanje samooskrbe s hrano. Zakaj so se v stranki odločili zanj in kakšni so osrednji poudarki? O tem smo govorili s predsednikom Marjanom Podobnikom. Zaupal nam je tudi, kako sam doživlja te dni, ko se zaradi novega koronavirusa nista ustavili le naša država in Evropa, ampak ves svet.

Zaradi epidemije novega koronavirusa je povečan obseg dela od doma. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Sicert so pripravili nekaj navodil, da ne bi prihajalo do nevšečnosti. Tja smo poklicali Gorazda Božiča.

Kako je moral Evropski parlament prilagoditi svoje delo spremenjenim okoliščinam? Kakšne poteze bo morala po koncu pandemije novega koronavirusa potegniti Evropska unija, da bo znova vzpostavila zaupanje državljanov? To sta med drugim vprašanji, ki smo ju naslovili na evropskega poslanca iz vrst Evropske ljudske stranke Franca Bogoviča.

O odzivu Evropske unije pa tudi Slovenije na epidemijo smo se pogovarjali s poslanko v Evropskem parlamentu iz vrst Evropske ljudske stranke Romano Tomc. Pohvalila je hiter odziv in kot članica skupine ekonomista Mateja Lahovnika, ki je pripravljala pri mega protikoronski zakon opozorila, da bodo tiste, ki so bili izključeni v prvem predlogu zajel drugi predlog.

V programu Radia Ognjišče smo se z evropsko poslanko iz vrst ELS/NSi Ljudmilo Novak pogovarjali o ukrepih, ki jih je sprejela Evropska unija za zajezitev pandemije. Sogovornica je ukrepe pohvalila, a hkrati dejala, da bi morale več za zajezitev širjenja storiti posamezne države članice.

Številne družine so se zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa znašle v položaju, ki ga niso vajene. Že v tistih, kjer so odnosi dobri, zato prihaja do napetosti in prepirov. Kjer vladajo neurejene razmere, je tega še več, lahko tudi v najhujših oblikah. Stisk ni malo, poudarja psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar. Izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na ljubljanski teološki fakulteti, ima za vse prav konkretno priporočilo: Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže. Na srcepolaga tudi: Nikamor se nam ne mudi.

Na današnji dan pred 30. leti so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank Demos, ki je nato tudi sestavila vlado. Vodil jo je Lojze Peterle, ki ga je tisto jutro na volišču kot novinarka spremljala Rosvita Pesek. »Tisto jutro mu nihče ni pripisoval zmage na volitvah,« se spominja Peskova.

Nadškof Stansilav Zore je sodeloval na novinarski konferenci o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom. Poleg njega so nastopili še predstavniki drugih verskih skupnosti.

Nadškof Stanislav Zore je na vladni novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanje Radia Ognjišče o duhovnem doživljanju epidemije.

»Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost!« S tem povabilom je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle pozval sodržavljane, naj se udeležijo volitev. Zato je cvetna nedelja, ki je bila takrat 8. aprila na poseben način zapisana v zgodovini našega naroda. Na današnji dan pred tridesetimi leti smo tako dobili demokratično Slovenijo.

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.