Klasika v naravnem planinskem amfiteatru

Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti. 

22. 8. 2024
Klasika v naravnem planinskem amfiteatru

Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti. 

Nataša Ličen

VEČ ...|22. 8. 2024
Klasika v naravnem planinskem amfiteatru

Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti. 

Nataša Ličen

naravainovativnostdružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Beseda samo je slab izgovor

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

Beseda samo je slab izgovor

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Beseda samo je slab izgovor

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

VEČ ...|3. 9. 2026
Beseda samo je slab izgovor

Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Inovativne rešitve predstavljene na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

Inovativne rešitve predstavljene na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Inovativne rešitve predstavljene na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

VEČ ...|27. 8. 2026
Inovativne rešitve predstavljene na sejmu AGRA

Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
27. Poletni tabor inovativnih tehnologij

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

27. Poletni tabor inovativnih tehnologij

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

27. Poletni tabor inovativnih tehnologij

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

VEČ ...|20. 8. 2026
27. Poletni tabor inovativnih tehnologij

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Individualno prilagojene izdaje

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

Individualno prilagojene izdaje

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulturaspomini

Ni meje za dobre ideje

Individualno prilagojene izdaje

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

VEČ ...|13. 8. 2026
Individualno prilagojene izdaje

Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulturaspomini

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Inovativni kemijski postopki

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

Inovativni kemijski postopki

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulturaspomini

Ni meje za dobre ideje

Inovativni kemijski postopki

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

VEČ ...|6. 8. 2026
Inovativni kemijski postopki

Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulturaspomini

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Znanost o dediščini

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

Znanost o dediščini

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvodediščinazgodovina

Ni meje za dobre ideje

Znanost o dediščini

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

VEČ ...|30. 7. 2026
Znanost o dediščini

Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodediščinazgodovina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Oživljena stara receptura fermentiranega mletega česna

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

Oživljena stara receptura fermentiranega mletega česna

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikazdravje

Ni meje za dobre ideje

Oživljena stara receptura fermentiranega mletega česna

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

VEČ ...|23. 7. 2026
Oživljena stara receptura fermentiranega mletega česna

Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokulinarikazdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Anja Vrhnjak in njena dežela domačih štrukljev

Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.

Anja Vrhnjak in njena dežela domačih štrukljev

Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.

podjetništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Anja Vrhnjak in njena dežela domačih štrukljev

Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.

VEČ ...|16. 7. 2026
Anja Vrhnjak in njena dežela domačih štrukljev

Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.

Nataša Ličen

podjetništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ivan Štuhec o reformi šolstva, RTV Slovenija in referendumih

Pred začetkom novega šolskega leta in vroče referendumske jeseni moralni teolog dr. Ivan Štuhec odpira najbolj pereče družbene dileme v Sloveniji. V dinamičnem pogovoru boste izvedeli:

  • Zakaj šolski sistem iz leta 1996 ne deluje več? Kritika šolskega »piflanja«, pomanjkanja domovinske vzgoje in uničevanja avtonomije učiteljev pod pritiski staršev.
  • Kako ustaviti »beg možganov«? Predlog, da bi morali mladi s svojim delom doma najprej odslužiti brezplačno izobraževanje, preden odidejo v tujino.
  • Finančni monopol RTV Slovenija: Zakaj je obvezni RTV prispevek pravzaprav nepravičen davek in zakaj bi morali ljudje sami odločati, katere medije bodo podpirali.
  • Delo namesto socialnih transferjev: Zakaj bi morali delovno sposobni prejemniki socialne pomoči družbi vrniti svoj dolg z družbeno koristnim delom.
  • Resnica o financiranju Cerkve: Kako župniki in prostovoljci na lastnih plečih rešujejo slovensko kulturno dediščino in zakaj politika s to temo že 35 let manipulira.

Dr. Ivan Štuhec o reformi šolstva, RTV Slovenija in referendumih

Pred začetkom novega šolskega leta in vroče referendumske jeseni moralni teolog dr. Ivan Štuhec odpira najbolj pereče družbene dileme v Sloveniji. V dinamičnem pogovoru boste izvedeli:

  • Zakaj šolski sistem iz leta 1996 ne deluje več? Kritika šolskega »piflanja«, pomanjkanja domovinske vzgoje in uničevanja avtonomije učiteljev pod pritiski staršev.
  • Kako ustaviti »beg možganov«? Predlog, da bi morali mladi s svojim delom doma najprej odslužiti brezplačno izobraževanje, preden odidejo v tujino.
  • Finančni monopol RTV Slovenija: Zakaj je obvezni RTV prispevek pravzaprav nepravičen davek in zakaj bi morali ljudje sami odločati, katere medije bodo podpirali.
  • Delo namesto socialnih transferjev: Zakaj bi morali delovno sposobni prejemniki socialne pomoči družbi vrniti svoj dolg z družbeno koristnim delom.
  • Resnica o financiranju Cerkve: Kako župniki in prostovoljci na lastnih plečih rešujejo slovensko kulturno dediščino in zakaj politika s to temo že 35 let manipulira.

Jože Bartolj

politikaIvan Štuhecreforma šolstvadomovinska vzgojaavtonomija učiteljevRTV Slovenijareferendumisocialna pomočbeg možganovfinanciranje Cerkvekulturna dediščina

Pogovor o

VEČ ... |
Finančni minister o rebalansu in davkih

Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.

Finančni minister o rebalansu in davkih

Ko je vlada nastopila mandat, je prišla do ugotovitev o primanjkljaju v posameznih resorjih. V oddajo smo povabili ministra za finance in pojasnil je, kako načrtujejo rebalans proračuna, kako dvoletni proračun, kakšno davčno politiko si lahko obetamo v prihodnje in kakšno trošarinsko politiko. Minister Šircelj je zagotovil, da davka na premoženje ne bo.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Kako poletna suša vpliva na jabolka in ključni koraki do vrhunskega domačega soka

Prisluhnite pogovoru z Martinom Mavsarjem o vplivu letošnje vročine in sončnih ožigov na sadje ter o natančnem postopku za pripravo okusnega, kakovostnega in obstojnega jabolčnega soka brez nepotrebnih bližnjic.

Kako poletna suša vpliva na jabolka in ključni koraki do vrhunskega domačega soka

Prisluhnite pogovoru z Martinom Mavsarjem o vplivu letošnje vročine in sončnih ožigov na sadje ter o natančnem postopku za pripravo okusnega, kakovostnega in obstojnega jabolčnega soka brez nepotrebnih bližnjic.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtpredelava jabolkjabolčni sokMartin Mavsarsončni ožigipasterizacija sokaobiranje sadjasuša in kmetijstvomotni sokčista embalaža

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep: Dvoumna zapeljivost mistike narave

Ko smo nervozni in utrujeni od vsakodnevnih stresov, si želimo oditi v naravo in se resetirati. Nekaj takšnega si je sredi devetega stoletja pred Kristusom želel tudi prerok Elija, ki je v begu pred kraljico Jezabelo, ženo kralja Ahaba, pribežal do božje gore Horeba? Sveti pisatelj pravi, da je Gospod šel mimo, a ni bil ne v viharju ne v potresu ne v ognju. Ko je do Elija prišel glas rahlega šepeta, si je s plaščem zagrnil obraz in obstal pri vhodu v votlino. V starem veku je človek tankočutno prisluškoval glasovom v naravi. Verjel je, da se mu skozi naravne sile oglašajo skrivnostna božanstva, ki se jih je bal, ker nikoli ni vedel, ali so mu naklonjena ali ne.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

 

Milan Knep

komentar

Za življenje

VEČ ... |
Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Ko dom ni varen kraj

Nasilje v družini ni zasebna stvar, ampak problem celotne družbe. Kako ga prepoznati, zakaj pogosto ostaja skrito in kako zaščititi najbolj ranljive? Gost oddaje je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosinasiljeagresijamedpartnerski odnosidružinavzgojaduhovnost

Sveta maša

VEČ ... |
Neposredni prenos svete maše iz mariborske stolnice

Maševal je Danijel Lazbaher, pel pa zbor Karizma.

Neposredni prenos svete maše iz mariborske stolnice

Maševal je Danijel Lazbaher, pel pa zbor Karizma.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Pojdite in učite

VEČ ... |
Generalni tajnik Karitas Peter Tomažič

Konec avgusta je Slovenska Karitas predstavila letošnjo akcijo Za srce Afrike in spregovorila o uspehih minulih let in plodovitem delu v tej misijonski deželi. Za našo rubriko je spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.

Generalni tajnik Karitas Peter Tomažič

Konec avgusta je Slovenska Karitas predstavila letošnjo akcijo Za srce Afrike in spregovorila o uspehih minulih let in plodovitem delu v tej misijonski deželi. Za našo rubriko je spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič.

Jure Sešek

duhovnostmisijonkaritasza srce afrikepeter tomažič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Intervju z ministrico in Draga 2026

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

Intervju z ministrico in Draga 2026

V studio smo povabili ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko. Zanimalo nas bo, kako je minilo prvih 100 dni vlade in njenega vodenja pristojnega vladnega urada. Predstavili bomo tudi letošnje, 61. Študijske dneve Draga [od 27:41 naprej].

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Katehistinja Neža Novak, mali šmaren v Malečniku

Se še spominjate vaših ur verouka? Mogoče ste spomin na njih obudili v poslušanju pogovora s katehistinjo Nežo Novak. Ob začetku veroučnega in pastoralnega leta je spregovorila o vlogi katehistov, njihovem poslanstvu, sodelovanju s starši in duhovniki ter o tem, kaj otroci pri verouku pravzaprav pridobijo. Pogledali smo tudi v župnijo sv. Peter pri Mariboru – Malečnik. Župnik Sebastjan Valentan nam je povedal, kako slovesno bo na mali šmaren, ko bo poseben gost iz Rima blagoslovil obnovljeno fasado.

Katehistinja Neža Novak, mali šmaren v Malečniku

Se še spominjate vaših ur verouka? Mogoče ste spomin na njih obudili v poslušanju pogovora s katehistinjo Nežo Novak. Ob začetku veroučnega in pastoralnega leta je spregovorila o vlogi katehistov, njihovem poslanstvu, sodelovanju s starši in duhovniki ter o tem, kaj otroci pri verouku pravzaprav pridobijo. Pogledali smo tudi v župnijo sv. Peter pri Mariboru – Malečnik. Župnik Sebastjan Valentan nam je povedal, kako slovesno bo na mali šmaren, ko bo poseben gost iz Rima blagoslovil obnovljeno fasado.

Rok Mihevc

duhovnostinfo