Is podcast
Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.
Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.
Praznik naj bi bil drugačen od običajnih dni, saj drugače ni praznik. Vsem so lastne izkušnje, ko se pred praznikom ali ob koncih tedna, tudi med počitnicami, sprašujemo po idejah, kako bi praznovali, kako preživeli dan ali nekaj ur, da bi pustilo sledi in bi odmevalo? Po idejah za praznovanje največjega Marijinega praznika smo vprašali nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška. Natrosil jih je prgišče.
Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.
Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo ponudili eno od počitniških razglednic kot dobro idejo za prihajajoča počitniška doživetja. Ustavili smo se v Savinjski dolini, pri Ediju in Faniki Jurjevec iz Športnega centra ter gostišča Prodnik. Obiskali smo ju natanko leto dni po povodnji. Beseda ob spominu zastane in se ujame v grlu, a z delom vztrajajo in snujejo nove ideje.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo ponudili eno od počitniških razglednic kot dobro idejo za prihajajoča počitniška doživetja. Ustavili smo se v Savinjski dolini, pri Ediju in Faniki Jurjevec iz Športnega centra ter gostišča Prodnik. Obiskali smo ju natanko leto dni po povodnji. Beseda ob spominu zastane in se ujame v grlu, a z delom vztrajajo in snujejo nove ideje.
Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti.
Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Vila Planinka je svojevrsten primer butičnega turizma. Vpeta je v neokrnjeno okolje Jezerskega, ki ne prenese množičnega turizma, zato so se lastniki odločili za drugačen, inovativen poizkus. Uspeli in prejeli več nagrad. Pogovarjali smo se z Marjanom Batageljem.
Dan brez vozička je tradicionalna akcija, ki gibalno oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače na kopališču Slovenske Konjice omogoči enodnevno gibanje brez invalidskega vozička, skozi leta se je razširila še v preventivno akcijo o varnem skoku v vodo Voda vzame voda vrne. V navdušenju nad plemenito zgodbo in ob letošnji dvajsetletnici jo je v imenu organizatorjev - Plavalnega kluba Slovenske Konjice, Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, Zavoda za šport Slovenske Konjice, opisal Branko Ravnak.
Dan brez vozička je tradicionalna akcija, ki gibalno oviranim potapljačem po poškodbi hrbtenjače na kopališču Slovenske Konjice omogoči enodnevno gibanje brez invalidskega vozička, skozi leta se je razširila še v preventivno akcijo o varnem skoku v vodo Voda vzame voda vrne. V navdušenju nad plemenito zgodbo in ob letošnji dvajsetletnici jo je v imenu organizatorjev - Plavalnega kluba Slovenske Konjice, Mednarodne zveze društev IAHD Adriatic, Zavoda za šport Slovenske Konjice, opisal Branko Ravnak.
Slovenska bakla, ki so jo v sklopu sponzorskega sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije izdelali v Skupini SIJ, je pred začetkom Olimpijskih iger 2024 potovala po Sloveniji, prebujala jekleno voljo, širila vrednote olimpizma, povezovala skupnosti, krepila pripadnost ter navduševala udeležence njene trimesečne poti, in opominjala k skrbi za prihodnost s trajnostno zapestnico jeklene volje. V rubriki smo slišali tudi sporočilo Petre Majdič.
Slovenska bakla, ki so jo v sklopu sponzorskega sodelovanja z Olimpijskim komitejem Slovenije izdelali v Skupini SIJ, je pred začetkom Olimpijskih iger 2024 potovala po Sloveniji, prebujala jekleno voljo, širila vrednote olimpizma, povezovala skupnosti, krepila pripadnost ter navduševala udeležence njene trimesečne poti, in opominjala k skrbi za prihodnost s trajnostno zapestnico jeklene volje. V rubriki smo slišali tudi sporočilo Petre Majdič.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Slišali smo nekaj priredb nekaterih najbolj priljubljenih sodobnih krščanskih pesmi v izvedbah raznih virtuozov.
V oddaji smo slišali:
Tokratni gostje so bili prostovoljci sestra Simona Kovačec, Niko Mlinarič in duhovnik Primož Lorbek, ki so se odločili za misijone v Indiji. Od tam so prinesli veliko spoznanj, med drugim tudi, da smo lahko hvaležni za čisto pitno vodo, ki priteče iz pipe. Še veliko svojih prigod in vtisov so delili z nami v oddaji.
V oddajo Petkov večer je prišel zanimiv gost, ki se glasbi posveča že 40 let. Ustvaril je množico pop-rock hitov, pod kožo pa so nam prišle tudi melodije, ki jih je napisal za seriji Naša mala klinika ter Nova dvajseta. Zdaj ustvarja sam, dolga leta pa je bil gonilo skupine Big Foot Mama. Z nami je bil Miha Guštin - Gušti.