Radgonske Gorice so ob peninah vse bolj prepoznane tudi po liniji brezalkoholnih pijač ŠpriCAR. Na voljo je več okusov, ki jih še razvijajo, v sodelovanju z Radensko. Poklicali smo v klet in govorili s Sandijem Brumnom.
Radgonske Gorice so ob peninah vse bolj prepoznane tudi po liniji brezalkoholnih pijač ŠpriCAR. Na voljo je več okusov, ki jih še razvijajo, v sodelovanju z Radensko. Poklicali smo v klet in govorili s Sandijem Brumnom.
Radgonske Gorice so ob peninah vse bolj prepoznane tudi po liniji brezalkoholnih pijač ŠpriCAR. Na voljo je več okusov, ki jih še razvijajo, v sodelovanju z Radensko. Poklicali smo v klet in govorili s Sandijem Brumnom.
Ni meje za dobre ideje
S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi.
Ni meje za dobre ideje
S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi.
Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Ni meje za dobre ideje
Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig.
Ni meje za dobre ideje
Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.
Ni meje za dobre ideje
Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.
Ni meje za dobre ideje
Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder.
Ni meje za dobre ideje
Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder.
Ni meje za dobre ideje
V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.
Ni meje za dobre ideje
V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah.
Ni meje za dobre ideje
Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.
Ni meje za dobre ideje
Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.
Ni meje za dobre ideje
Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje.
Ni meje za dobre ideje
Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje.
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Kmetijska oddaja
V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal. Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.
Sol in luč
»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.