Is podcast Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator Is podcast
Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Nataša Ličen

izobraževanje kulinarika podjetništvo

25. 4. 2024
Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Nataša Ličen

VEČ ...|25. 4. 2024
Najbolj inovativna živila 2024 invalidskega podjetja Mercator

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa. 

Nataša Ličen

izobraževanjekulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 11. 2024
Kmečka pekarna Metličar

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar. 

Kmečka pekarna Metličar

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar. 

izobraževanje podjetništvo družba kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Kmečka pekarna Metličar

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar. 

VEČ ...|28. 11. 2024
Kmečka pekarna Metličar

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar. 

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo družba kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2024
Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

VEČ ...|21. 11. 2024
Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 11. 2024
Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo kmetovanje

Ni meje za dobre ideje

Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

VEČ ...|14. 11. 2024
Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo kmetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 11. 2024
Poklici prihodnosti Inkubatorja Savinjske regije

Sonja Majcen je direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Številne dobre in uspešne poslovne ideje spreminjajo lokalno okolje. Nekaj uspelih idej, podjetniških zgodb, ki so zaživele in se razvijajo, je naštela v pogovoru.  

Poklici prihodnosti Inkubatorja Savinjske regije

Sonja Majcen je direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Številne dobre in uspešne poslovne ideje spreminjajo lokalno okolje. Nekaj uspelih idej, podjetniških zgodb, ki so zaživele in se razvijajo, je naštela v pogovoru.  

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Poklici prihodnosti Inkubatorja Savinjske regije

Sonja Majcen je direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Številne dobre in uspešne poslovne ideje spreminjajo lokalno okolje. Nekaj uspelih idej, podjetniških zgodb, ki so zaživele in se razvijajo, je naštela v pogovoru.  

VEČ ...|7. 11. 2024
Poklici prihodnosti Inkubatorja Savinjske regije

Sonja Majcen je direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Številne dobre in uspešne poslovne ideje spreminjajo lokalno okolje. Nekaj uspelih idej, podjetniških zgodb, ki so zaživele in se razvijajo, je naštela v pogovoru.  

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 10. 2024
Spletna Akademija za bolj trajnostni način iv

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina

Spletna Akademija za bolj trajnostni način iv

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Spletna Akademija za bolj trajnostni način iv

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina

VEČ ...|31. 10. 2024
Spletna Akademija za bolj trajnostni način iv

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2024
Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

izobraževanje podjetništvo kulinarika

Ni meje za dobre ideje

Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

VEČ ...|24. 10. 2024
Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo kulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

turizem podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Nataša Ličen

turizem podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 10. 2024
Celjski dijaki spoznavajo preteklost skozi ikono oblikovanja - Kiosk K67

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center

Celjski dijaki spoznavajo preteklost skozi ikono oblikovanja - Kiosk K67

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center

izobraževanje tehnologija podjetništvo mladi kultura

Ni meje za dobre ideje

Celjski dijaki spoznavajo preteklost skozi ikono oblikovanja - Kiosk K67

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center

VEČ ...|10. 10. 2024
Celjski dijaki spoznavajo preteklost skozi ikono oblikovanja - Kiosk K67

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo mladi kultura

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|3. 12. 2024
Kdo, mi?

Slavnega organista so prosili, da bi imel koncert na ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Kdo, mi?

Slavnega organista so prosili, da bi imel koncert na ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|27. 11. 2024
Slovenska medijska krajina 

O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak. 

Slovenska medijska krajina 

O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|29. 11. 2024
Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

Pokukajmo v ozadje Svetišč narave

Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.

Blaž Lesnik

naravahabitatibiodiverzitetanaravopisjeplaninstvobiodiverziteta

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Naš gost

VEČ ...|30. 11. 2024
Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Matjaž Merljak

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 12. 2024
Posvet slovenskih društev v Nemčiji

V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.

Posvet slovenskih društev v Nemčiji

V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|3. 12. 2024
Reševanje krize smisla sodobnega človeka

»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Reševanje krize smisla sodobnega človeka

»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

smiselsvobodaodgovornost

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 12. 2024
Ta veseli dan slovenske kulture

3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.

Ta veseli dan slovenske kulture

3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.

Jože Bartolj

kulturata veseli dan slovenske kulture

Naš pogled

VEČ ...|3. 12. 2024
Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec

komentarvojnamirAlepUkrajina