Is podcast Dragocenost spominjanja Is podcast
Dragocenost spominjanja

Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih? 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

2. 11. 2023
Dragocenost spominjanja

Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih? 

Nataša Ličen

VEČ ...|2. 11. 2023
Dragocenost spominjanja

Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih? 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 2. 2024
Pod lupo

Revijo Pod lupo izdaja detektivsko varnostna agencija, ki jo vodi Bernarda Škrabar Damnjanović, je tudi urednica revije, s katero želi približati svoje delo javnosti. 

Pod lupo

Revijo Pod lupo izdaja detektivsko varnostna agencija, ki jo vodi Bernarda Škrabar Damnjanović, je tudi urednica revije, s katero želi približati svoje delo javnosti. 

izobraževanje podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Pod lupo

Revijo Pod lupo izdaja detektivsko varnostna agencija, ki jo vodi Bernarda Škrabar Damnjanović, je tudi urednica revije, s katero želi približati svoje delo javnosti. 

VEČ ...|22. 2. 2024
Pod lupo

Revijo Pod lupo izdaja detektivsko varnostna agencija, ki jo vodi Bernarda Škrabar Damnjanović, je tudi urednica revije, s katero želi približati svoje delo javnosti. 

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|15. 2. 2024
Izdelki iz recikliranih plastenk Andreje Korbar

Andreja Korbar je oblikovalka, ki že več kot trideset let ustvarja in oblikuje. Na enem od sejmov je ob razstavljenih izdelkih, ki so delo njenih rok, predstavila inovativni material iz recikliranih plastenk, po izgledu kot filc, ki ga pri svojem ustvarjanju uporablja tudi sama. 

Izdelki iz recikliranih plastenk Andreje Korbar

Andreja Korbar je oblikovalka, ki že več kot trideset let ustvarja in oblikuje. Na enem od sejmov je ob razstavljenih izdelkih, ki so delo njenih rok, predstavila inovativni material iz recikliranih plastenk, po izgledu kot filc, ki ga pri svojem ustvarjanju uporablja tudi sama. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Izdelki iz recikliranih plastenk Andreje Korbar

Andreja Korbar je oblikovalka, ki že več kot trideset let ustvarja in oblikuje. Na enem od sejmov je ob razstavljenih izdelkih, ki so delo njenih rok, predstavila inovativni material iz recikliranih plastenk, po izgledu kot filc, ki ga pri svojem ustvarjanju uporablja tudi sama. 

VEČ ...|15. 2. 2024
Izdelki iz recikliranih plastenk Andreje Korbar

Andreja Korbar je oblikovalka, ki že več kot trideset let ustvarja in oblikuje. Na enem od sejmov je ob razstavljenih izdelkih, ki so delo njenih rok, predstavila inovativni material iz recikliranih plastenk, po izgledu kot filc, ki ga pri svojem ustvarjanju uporablja tudi sama. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 2. 2024
Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

izobraževanje kultura

Ni meje za dobre ideje

Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

VEČ ...|8. 2. 2024
Kam na kulturni dan?

Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.  

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 2. 2024
Jan Mihelič in njegova unikatna zgodba izdelkov iz masivnega lesa

Opustil je pisarniško delo in se povsem predal zanimanju za les, ki je bilo vedno v njem. Jan Mihelič ustvarja pod znamko Iron Wood. Srečali smo ga na sejmu, kjer že vrsto let razstavlja svoje unikatne izdelke, največkrat masivne mize z detajli iz kovine.    

Jan Mihelič in njegova unikatna zgodba izdelkov iz masivnega lesa

Opustil je pisarniško delo in se povsem predal zanimanju za les, ki je bilo vedno v njem. Jan Mihelič ustvarja pod znamko Iron Wood. Srečali smo ga na sejmu, kjer že vrsto let razstavlja svoje unikatne izdelke, največkrat masivne mize z detajli iz kovine.    

izobraževanje tehnologija podjetništvo mladi

Ni meje za dobre ideje

Jan Mihelič in njegova unikatna zgodba izdelkov iz masivnega lesa

Opustil je pisarniško delo in se povsem predal zanimanju za les, ki je bilo vedno v njem. Jan Mihelič ustvarja pod znamko Iron Wood. Srečali smo ga na sejmu, kjer že vrsto let razstavlja svoje unikatne izdelke, največkrat masivne mize z detajli iz kovine.    

VEČ ...|1. 2. 2024
Jan Mihelič in njegova unikatna zgodba izdelkov iz masivnega lesa

Opustil je pisarniško delo in se povsem predal zanimanju za les, ki je bilo vedno v njem. Jan Mihelič ustvarja pod znamko Iron Wood. Srečali smo ga na sejmu, kjer že vrsto let razstavlja svoje unikatne izdelke, največkrat masivne mize z detajli iz kovine.    

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo mladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 1. 2024
Brežiška prireditev med stotimi najboljšimi zelenimi zgodbami sveta

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

Brežiška prireditev med stotimi najboljšimi zelenimi zgodbami sveta

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

Brežiška prireditev med stotimi najboljšimi zelenimi zgodbami sveta

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

VEČ ...|25. 1. 2024
Brežiška prireditev med stotimi najboljšimi zelenimi zgodbami sveta

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

Nataša Ličen

podjetništvo družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 1. 2024
Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

VEČ ...|18. 1. 2024
Misija: Pobeg v vesolje

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah so odprli prvo igrificirano doživetje v Sloveniji. Pogovarjali smo se z direktorico Nežo Pavlič Brečko, ki pravi: Vesolje odpira neskončno možnosti za raziskovanje, učenje in dogodivščine, Misija: Pobeg v vesolje obiskovalcem na interaktiven in zabaven način ponuja odkrivanje Noordungove zapuščine, reševanje problemov potovanja v vesolje in spopadanje z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. S prepletom elementov sobe pobega, pripovedovanja, avtomatiziranih izzivov ter znanosti so ustvarili pustolovsko dogodivščino, ki spodbuja radovednost, druženje v živo in obiskovalcu ponudi edinstven vpogled v razumevanje vesolja. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 1. 2024
Medeni likerji - inovacija čebelarstva B&I

V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.

Medeni likerji - inovacija čebelarstva B&I

V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Medeni likerji - inovacija čebelarstva B&I

V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.

VEČ ...|11. 1. 2024
Medeni likerji - inovacija čebelarstva B&I

V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 1. 2024
Osebna koda obleke

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Marijo Mojco Pungerčar, avtorico knjige Osebna koda obleke, v kateri so opisane zgodbe starih oblek v novih življenjih, spodbudili k obnavljanju, preoblikovanju in preurejanju oblačil.

Osebna koda obleke

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Marijo Mojco Pungerčar, avtorico knjige Osebna koda obleke, v kateri so opisane zgodbe starih oblek v novih življenjih, spodbudili k obnavljanju, preoblikovanju in preurejanju oblačil.

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Osebna koda obleke

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Marijo Mojco Pungerčar, avtorico knjige Osebna koda obleke, v kateri so opisane zgodbe starih oblek v novih življenjih, spodbudili k obnavljanju, preoblikovanju in preurejanju oblačil.

VEČ ...|4. 1. 2024
Osebna koda obleke

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Marijo Mojco Pungerčar, avtorico knjige Osebna koda obleke, v kateri so opisane zgodbe starih oblek v novih življenjih, spodbudili k obnavljanju, preoblikovanju in preurejanju oblačil.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2024
Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika