Is podcast
Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.
Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.
Na Fakulteti za elektrotehniko UL smo obiskali Poletni tabor inovativnih tehnologij. Učenci so ustvarili izdelke, ki koristijo doma, v šoli ali ob zabavi s prijatelji. Poleg poučnih in zabavnih delavnic se odpravijo tudi na nekaj ekskurzij v visokotehnološka podjetja in ustanove. Pogovarjali smo se z Gajo Žumer, ki je vodja Laboratorija za digitalne tehnologije.
Ni meje za dobre ideje
Ob Tednu splošnih knjižnic smo z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic, govorili o nagrajenih inovativnih pristopih za spodbujanje bralne kulture.
Ni meje za dobre ideje
Ob Tednu splošnih knjižnic smo z Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic, govorili o nagrajenih inovativnih pristopih za spodbujanje bralne kulture.
Ni meje za dobre ideje
Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel.
Ni meje za dobre ideje
Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel.
Ni meje za dobre ideje
Vizija podjetja Ngen je uresničiti popolno digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema. Cilj je slediti uvajanju novih tehnologij iz obnovljivih virov ter zmanjšati ogljični odtis. Rešitve Ngena omogočajo neposredno medsebojno sodelovanje med proizvajalci, distributerji, prenosnim sistemom in odjemalci na vseh nivojih, kar posledično vodi v optimizacijo porabe in povečanje energetske neodvisnosti. Cilj je uresničiti skupne cilje, kot je Evropski zeleni dogovor, ki določa pot do podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Uporabnikom ponuja celovite rešitve za postavljanje hranilnikov električne energije in sončnih elektrarn. Tako lahko vsak uporabnik postane aktiven del energetskega sistema. So razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju.
Ni meje za dobre ideje
Vizija podjetja Ngen je uresničiti popolno digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema. Cilj je slediti uvajanju novih tehnologij iz obnovljivih virov ter zmanjšati ogljični odtis. Rešitve Ngena omogočajo neposredno medsebojno sodelovanje med proizvajalci, distributerji, prenosnim sistemom in odjemalci na vseh nivojih, kar posledično vodi v optimizacijo porabe in povečanje energetske neodvisnosti. Cilj je uresničiti skupne cilje, kot je Evropski zeleni dogovor, ki določa pot do podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Uporabnikom ponuja celovite rešitve za postavljanje hranilnikov električne energije in sončnih elektrarn. Tako lahko vsak uporabnik postane aktiven del energetskega sistema. So razvojno naravnano podjetje, ki se osredotoča na inovacije v energetskem sektorju.
Ni meje za dobre ideje
Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih?
Ni meje za dobre ideje
Ob dnevu spomina na verne rajne smo se z dr. Stankom Gerjoljem, duhovnikom in upokojenim profesorjem, vprašali o možnostih poklona in spomina na pokojne, ki nimajo grobov ali pa mi ne moremo do njih?
Ni meje za dobre ideje
Ob obisku Poletnega tabora na Fakulteti za elektrotehniko UL smo k pogovoru povabili Marušo Petrovčič, mentorico delavnice za programiranje robotov. To učenje je zanimivo in pomaga pri osvajanju osnov programiranja. Poleg manjših robotov imajo izkušnje tudi z industrijskimi roboti za različne namene, kot je peka palačink ali postavljanje izdelkov na police trgovin. Robotizacija proizvodnje je po mnenju Maruše zelo pomembna za olajšanje dela ljudem. Roboti so natančni, se ne utrudijo in lahko delajo 24 ur na dan, kar jih dela zelo učinkovite. Ključno je dobro programiranje, saj le tako lahko dosežemo vrhunske rezultate. Seveda se še vedno veliko nalog opravlja ročno, vendar z razvojem tehnologije lahko pričakujemo več avtomatizacije.
Ni meje za dobre ideje
Ob obisku Poletnega tabora na Fakulteti za elektrotehniko UL smo k pogovoru povabili Marušo Petrovčič, mentorico delavnice za programiranje robotov. To učenje je zanimivo in pomaga pri osvajanju osnov programiranja. Poleg manjših robotov imajo izkušnje tudi z industrijskimi roboti za različne namene, kot je peka palačink ali postavljanje izdelkov na police trgovin. Robotizacija proizvodnje je po mnenju Maruše zelo pomembna za olajšanje dela ljudem. Roboti so natančni, se ne utrudijo in lahko delajo 24 ur na dan, kar jih dela zelo učinkovite. Ključno je dobro programiranje, saj le tako lahko dosežemo vrhunske rezultate. Seveda se še vedno veliko nalog opravlja ročno, vendar z razvojem tehnologije lahko pričakujemo več avtomatizacije.
Ni meje za dobre ideje
Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.
Ni meje za dobre ideje
Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.
Ni meje za dobre ideje
V odmevu na Mesec oblikovanja smo govorili z Zmagom Novakom, direktorjem Zavoda Big, centra za ustvarjalno gospodarstvo
jugovzhodne Evrope, ki pravi: “Žal se v podjetjih ne zavedajo pomembnega vidika oblikovanja pri uspešni poslovni zgodbi”.
Ni meje za dobre ideje
V odmevu na Mesec oblikovanja smo govorili z Zmagom Novakom, direktorjem Zavoda Big, centra za ustvarjalno gospodarstvo
jugovzhodne Evrope, ki pravi: “Žal se v podjetjih ne zavedajo pomembnega vidika oblikovanja pri uspešni poslovni zgodbi”.
Ni meje za dobre ideje
Wolt, platforma za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, četrto obletnico delovanja v Sloveniji obeležuje s turnejo Wolt povsod. V sklopu te je Jelena Bolšedonova, Woltova gluha modra herojka, obiskala dvaindvajset mest po vsej državi, kjer je s kolesom opravljala dostave in predstavljala delo dostavljavcev, vse prevožene kilometre ter opravljene dostave je Wolt podvojil in pretvoril v evre ter jih po Jeleninem izboru daroval Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani.
Jelena prihaja iz Estonije, delo dostavljavke ji je zelo pogodu, saj ga kot gluha oseba lahko opravlja popolnoma samostojno: V dostavljanju uživam. Veliko časa sem na svežem zraku, ob tem ohranjam odlično kondicijsko pripravljenost, saj dostavljam s kolesom. Velikokrat so me ljudje tudi ustavljali in me spraševali, kako se odvija moje delo in kako lahko naročijo pri Woltu. Prav zato se je porodila ideja, da bi ob četrti obletnici obiskali vsa slovenska mesta, v katerih smo prisotni, ljudi obvestili o delu dostavljavca ter naročanju na platformi.
Jelena je od rojstva gluha in je tesno povezana tudi s skupnostjo gluhih v Sloveniji kot rojstni Estoniji: Veseli me, da smo izkupiček kot donacijo nakazali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov. Verjamem, da s skupnim prizadevanjem in vračanjem okolju, v katerem delujemo, lahko ustvarjamo boljšo prihodnost in skrbimo za večjo vključenost ljudi z okvaro sluha.
Ni meje za dobre ideje
Wolt, platforma za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, četrto obletnico delovanja v Sloveniji obeležuje s turnejo Wolt povsod. V sklopu te je Jelena Bolšedonova, Woltova gluha modra herojka, obiskala dvaindvajset mest po vsej državi, kjer je s kolesom opravljala dostave in predstavljala delo dostavljavcev, vse prevožene kilometre ter opravljene dostave je Wolt podvojil in pretvoril v evre ter jih po Jeleninem izboru daroval Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani.
Jelena prihaja iz Estonije, delo dostavljavke ji je zelo pogodu, saj ga kot gluha oseba lahko opravlja popolnoma samostojno: V dostavljanju uživam. Veliko časa sem na svežem zraku, ob tem ohranjam odlično kondicijsko pripravljenost, saj dostavljam s kolesom. Velikokrat so me ljudje tudi ustavljali in me spraševali, kako se odvija moje delo in kako lahko naročijo pri Woltu. Prav zato se je porodila ideja, da bi ob četrti obletnici obiskali vsa slovenska mesta, v katerih smo prisotni, ljudi obvestili o delu dostavljavca ter naročanju na platformi.
Jelena je od rojstva gluha in je tesno povezana tudi s skupnostjo gluhih v Sloveniji kot rojstni Estoniji: Veseli me, da smo izkupiček kot donacijo nakazali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, ki deluje na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov. Verjamem, da s skupnim prizadevanjem in vračanjem okolju, v katerem delujemo, lahko ustvarjamo boljšo prihodnost in skrbimo za večjo vključenost ljudi z okvaro sluha.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Globine
V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Sol in luč
V zadnjem delu je pogovor tekel o zdravilni moči glasbe in o tem, kako glasba vpliva na plod v materinem telesu in ali je koristno, da v najrosnejšem obdobju kar prek trebuha predvajamo določeno glasbo. Zakaj ne, v tokratni oddaji.
Kulturni utrinki
Komentar Domovina.je
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Življenje išče pot
S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja naših poslušalcev.