Is podcast Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana Is podcast
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo jaslice Gasilska brigada Ljubljana Gregor Petek gasilci Ljubjana

19. 1. 2023
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Nataša Ličen

VEČ ...|19. 1. 2023
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvojasliceGasilska brigada LjubljanaGregor Petekgasilci Ljubjana

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 6. 2023
Formula Študent

Ekipa Superior Engineering so mladi, aktivni, nadebudni in ambiciozni študenti, ki si vrata v svet odpirajo sami, prevzemajo pobudo in si s trdim delom, pridobljenim znanjem s fakultet ter pod okriljem sponzorjev, sami ustvarjajo priložnosti za tehnični in osebni napredek. Ekipo sestavlja prek 30 članov, z različnih fakultet (s področja strojništva, elektrotehnike, ekonomije…), vsem pa je skupen cilj: ustvariti kompleksen in celovit izdelek, formulo, po vzoru Formule 1, ki jo pošljejo na dirkalno stezo in kjer se v tistih nekaj minutah tekmovanja “Formula Student”, v njihovih očeh, poplača ves vložen trud. 

Formula Študent

Ekipa Superior Engineering so mladi, aktivni, nadebudni in ambiciozni študenti, ki si vrata v svet odpirajo sami, prevzemajo pobudo in si s trdim delom, pridobljenim znanjem s fakultet ter pod okriljem sponzorjev, sami ustvarjajo priložnosti za tehnični in osebni napredek. Ekipo sestavlja prek 30 članov, z različnih fakultet (s področja strojništva, elektrotehnike, ekonomije…), vsem pa je skupen cilj: ustvariti kompleksen in celovit izdelek, formulo, po vzoru Formule 1, ki jo pošljejo na dirkalno stezo in kjer se v tistih nekaj minutah tekmovanja “Formula Student”, v njihovih očeh, poplača ves vložen trud. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo mladi

Ni meje za dobre ideje

Formula Študent

Ekipa Superior Engineering so mladi, aktivni, nadebudni in ambiciozni študenti, ki si vrata v svet odpirajo sami, prevzemajo pobudo in si s trdim delom, pridobljenim znanjem s fakultet ter pod okriljem sponzorjev, sami ustvarjajo priložnosti za tehnični in osebni napredek. Ekipo sestavlja prek 30 članov, z različnih fakultet (s področja strojništva, elektrotehnike, ekonomije…), vsem pa je skupen cilj: ustvariti kompleksen in celovit izdelek, formulo, po vzoru Formule 1, ki jo pošljejo na dirkalno stezo in kjer se v tistih nekaj minutah tekmovanja “Formula Student”, v njihovih očeh, poplača ves vložen trud. 

VEČ ...|1. 6. 2023
Formula Študent

Ekipa Superior Engineering so mladi, aktivni, nadebudni in ambiciozni študenti, ki si vrata v svet odpirajo sami, prevzemajo pobudo in si s trdim delom, pridobljenim znanjem s fakultet ter pod okriljem sponzorjev, sami ustvarjajo priložnosti za tehnični in osebni napredek. Ekipo sestavlja prek 30 članov, z različnih fakultet (s področja strojništva, elektrotehnike, ekonomije…), vsem pa je skupen cilj: ustvariti kompleksen in celovit izdelek, formulo, po vzoru Formule 1, ki jo pošljejo na dirkalno stezo in kjer se v tistih nekaj minutah tekmovanja “Formula Student”, v njihovih očeh, poplača ves vložen trud. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo mladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 5. 2023
Inovativnost v kulinariki Luke Novaka

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

Inovativnost v kulinariki Luke Novaka

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

družba kulinarika inovativnost

Ni meje za dobre ideje

Inovativnost v kulinariki Luke Novaka

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

VEČ ...|25. 5. 2023
Inovativnost v kulinariki Luke Novaka

Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala. 

Nataša Ličen

družba kulinarika inovativnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 5. 2023
Preplet tradicije in inovativnosti sirarstva Pustotnik

Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo. 

Preplet tradicije in inovativnosti sirarstva Pustotnik

Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo. 

tehnologija podjetništvo narava kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Preplet tradicije in inovativnosti sirarstva Pustotnik

Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo. 

VEČ ...|18. 5. 2023
Preplet tradicije in inovativnosti sirarstva Pustotnik

Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline prepleta inovativnost in tradicijo, družinsko izročilo sirarstva in korake prihodnosti, izstopa njihovo povezovanje več sosednjih kmetij. Pred mikrofon smo povabili Milana Brenceta, ki ga naši poslušalci dobro poznajo. 

Nataša Ličen

tehnologija podjetništvo narava kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 5. 2023
Skupinska jutranja telovadba

Po Svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo desetega maja, smo k pogovoru povabili Ano Bricelj, ki v svojem kraju spodbuja sokrajane k jutranji telovadbi. Pogovarjali smo se o pomenu rednega gibanja, skupnega rekreiranja in druženja. 

Skupinska jutranja telovadba

Po Svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo desetega maja, smo k pogovoru povabili Ano Bricelj, ki v svojem kraju spodbuja sokrajane k jutranji telovadbi. Pogovarjali smo se o pomenu rednega gibanja, skupnega rekreiranja in druženja. 

družba svetovanje odnosi

Ni meje za dobre ideje

Skupinska jutranja telovadba

Po Svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo desetega maja, smo k pogovoru povabili Ano Bricelj, ki v svojem kraju spodbuja sokrajane k jutranji telovadbi. Pogovarjali smo se o pomenu rednega gibanja, skupnega rekreiranja in druženja. 

VEČ ...|11. 5. 2023
Skupinska jutranja telovadba

Po Svetovnem dnevu gibanja, ki ga obeležujemo desetega maja, smo k pogovoru povabili Ano Bricelj, ki v svojem kraju spodbuja sokrajane k jutranji telovadbi. Pogovarjali smo se o pomenu rednega gibanja, skupnega rekreiranja in druženja. 

Nataša Ličen

družba svetovanje odnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 5. 2023
Kajžerska kava

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.

Kajžerska kava

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Kajžerska kava

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.

VEČ ...|4. 5. 2023
Kajžerska kava

V rubriki Ni meje za dobre ideje smo predstavili primer dobre prakse, pred mikrofon smo povabili Petra Berganta, ki bo opisal Kajžersko kavo, druženje v skupnosti, kjer se enkrat v mesecu zberejo sosedi iz bližnjih bizoviških in tudi okoliških krajev.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 4. 2023
Raziskovalci smo vsi

V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem. 

Raziskovalci smo vsi

V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba narava

Ni meje za dobre ideje

Raziskovalci smo vsi

V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem. 

VEČ ...|27. 4. 2023
Raziskovalci smo vsi

V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo družba narava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 4. 2023
Dr. Miha Kos: Širimo vedoželjnost

Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.

Dr. Miha Kos: Širimo vedoželjnost

Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.

izobraževanje družba narava

Ni meje za dobre ideje

Dr. Miha Kos: Širimo vedoželjnost

Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.

VEČ ...|20. 4. 2023
Dr. Miha Kos: Širimo vedoželjnost

Ob Noči raziskovalcev in ob projektu Znanost za državljane je več partnerjev v letu 2023 spodbudilo v sklopu vseslovenskega eksperimenta k spoznavanju in opazovanju rastlin. S svojimi opažanji, radovednostjo in vedoželjnostjo, lahko dejavno prispevamo tudi k znanstvenim raziskavam, je v rubriki dejal dr. Miha Kos iz Hiše eksperimentov.

Nataša Ličen

izobraževanje družba narava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 4. 2023
Zelene skulpture v Arboretumu Volčji potok in razgledni stolp

V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar

Zelene skulpture v Arboretumu Volčji potok in razgledni stolp

V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava

Ni meje za dobre ideje

Zelene skulpture v Arboretumu Volčji potok in razgledni stolp

V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar

VEČ ...|13. 4. 2023
Zelene skulpture v Arboretumu Volčji potok in razgledni stolp

V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar

Nataša Ličen Lidija Zupanič

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen, Lidija Zupanič

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|2. 6. 2023
Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS. 

Invazivne tujerodne rastline

Invazivne tujerodne vrste poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja, predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Katere so nevarne za zdravje ljudi, ogrožajo avtohtone rastlinske in tudi živalske vrste, kako se spopasti z intenzivnimi tujerodnimi, ko začenjajo izpodrivati naše vrste in kdaj je najboljši čas za njihovo uničenje, je svetovala Ana Dolenc, biologinja iz Zavoda za varstvo narave RS. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravakmetijstvo

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|2. 6. 2023
Angel varuh

Moj zvesti spremljevalec. Vem, da me niti za trenutek ne pustiš samega. Da si skrben in …

Angel varuh

Moj zvesti spremljevalec. Vem, da me niti za trenutek ne pustiš samega. Da si skrben in …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 6. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. junij 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. junij 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 5. 2023
Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Spoznanje več predsodek manj - Stane Granda, Renato Podbersič ml.

Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …

Radio Ognjišče

politikaStane GrandaRenato Podbersič

Pojdite in učite

VEČ ...|4. 6. 2023
Pogovor z Marijinimi sestrami iz Ukrajine

Obiskale so nas misijonarke s. Marta Meško, s. Barbara Peterlin in s. Jožica Sterle. Spregovorile so o razmerah v Ukrajini, o vzdušju med tamkajšnjimi ljudmi, njihovem delu in o tem ali vidijo luč na koncu vojnega tunela.

Pogovor z Marijinimi sestrami iz Ukrajine

Obiskale so nas misijonarke s. Marta Meško, s. Barbara Peterlin in s. Jožica Sterle. Spregovorile so o razmerah v Ukrajini, o vzdušju med tamkajšnjimi ljudmi, njihovem delu in o tem ali vidijo luč na koncu vojnega tunela.

Jure Sešek

duhovnostmisijonUkrajina. marta meškobarbara peterlinjožica sterle

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|4. 6. 2023
60. obletnica smrti nadškofa Vovka

V župniji Breznica na Gorenjskem obeležujejo 60. obletnico smrti in 100. obletnico nove maše njihovega rojaka nadškofa Antona Vovka. O njem in njegovi vlogi za Cerkev na Slovenskem in slovenski narod je govoril zgodovinar in član zgodovinske komisije v postopku za Vovkovo beatifikacijo mag. Blaž Otrin. V drugem delu oddaje smo spomnili na slovesnost ob 81. obletnici umora dr. Lamberta Ehrlicha ter predstavili junijsko številko revije Novi svet.
 

60. obletnica smrti nadškofa Vovka

V župniji Breznica na Gorenjskem obeležujejo 60. obletnico smrti in 100. obletnico nove maše njihovega rojaka nadškofa Antona Vovka. O njem in njegovi vlogi za Cerkev na Slovenskem in slovenski narod je govoril zgodovinar in član zgodovinske komisije v postopku za Vovkovo beatifikacijo mag. Blaž Otrin. V drugem delu oddaje smo spomnili na slovesnost ob 81. obletnici umora dr. Lamberta Ehrlicha ter predstavili junijsko številko revije Novi svet.
 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|4. 6. 2023
Spominjamo se dne 4. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 6. 2023
Je splav res edina možnost? Zakaj moški kleče molijo na javnih mestih?

V teh dneh (junij 2023) je v Sloveniji potekala mednarodna konferenca nosečniških centrov Jugovzhodne Evrope. V studio smo povabili njihovo koordinatorico Svetlano Jovanovo, ki nam je povedala, na kakšen način pomagajo nosečnicam in zakaj je zanjo to Božji klic. Slišali ste tudi pogovor z voditeljem moške molitve na Hrvaškem. Krunoslav Puškar nam je povedal, zakaj se že na 11 mestih po vsej državi na vsako prvo soboto zbirajo na javnih krajih in kleče molijo rožni venec. V oddaji pa ste slišali tudi papeževo sredino katehezo, v kateri nas je povabil k apostolski gorečnosti.

Je splav res edina možnost? Zakaj moški kleče molijo na javnih mestih?

V teh dneh (junij 2023) je v Sloveniji potekala mednarodna konferenca nosečniških centrov Jugovzhodne Evrope. V studio smo povabili njihovo koordinatorico Svetlano Jovanovo, ki nam je povedala, na kakšen način pomagajo nosečnicam in zakaj je zanjo to Božji klic. Slišali ste tudi pogovor z voditeljem moške molitve na Hrvaškem. Krunoslav Puškar nam je povedal, zakaj se že na 11 mestih po vsej državi na vsako prvo soboto zbirajo na javnih krajih in kleče molijo rožni venec. V oddaji pa ste slišali tudi papeževo sredino katehezo, v kateri nas je povabil k apostolski gorečnosti.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost