V oddaji Ni meje za dobre ideje ob 9.20 smo predstavili rezultate triletnega pilotnega projekta bivanja starejših na kmetijah. Projekt je potekal pod okriljem družbe Deos, ki je največji zasebni ponudnik institucionalnega varstva starejših v Sloveniji.
V oddaji Ni meje za dobre ideje ob 9.20 smo predstavili rezultate triletnega pilotnega projekta bivanja starejših na kmetijah. Projekt je potekal pod okriljem družbe Deos, ki je največji zasebni ponudnik institucionalnega varstva starejših v Sloveniji.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.
Ni meje za dobre ideje
Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.
Ni meje za dobre ideje
Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Ni meje za dobre ideje
S sporočilom, naj prazniki dišijo po domu, želijo z akcijo »Manj kupuješ, manj škoduješ» spodbuditi potrošnike, naj na praznično mizo postavimo lokalno in trajnostno hrano. Kampanja teče drugo leto, tokrat z večjim številom sodelujočih organizacij. Mladinski zvezi «Brez izgovora Slovenija» so se pridružili Inštitut za zdravje in okolje, Zveza slovenske podeželske mladine, društvo za sonaraven razvoj Focus in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Kampanja spodbuja posameznike, družine kot skupnosti, da praznični čas preživimo z mislijo na okolje in ljudi, ki nas obkrožajo,” so zapisali v zvezi Brez izgovorov Slovenija. Kampanja poudarja tudi pomen izbire slovenske hrane, izdelkov lokalnih in trajnostnih pridelovalcev, saj se s tem zmanjšuje okoljski odtis in krepi podpora skupnosti.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Slišali smo zgodbo, ki jo piše Turistična kmetija Pomóna, lepo zavetje na podeželju, v neokrnjeni naravi Rogaške Slatine. Prinaša pestro in zanimivo vsebino na eni strani, kulinariko na drugi, čez oboje pa so razprostrti: uspešna podjetniška zgodba ter volja in pogum gospodarja. Naš sogovornik je bil Janko Zupanec.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Sodobni človek veliko preveč časa presedi. V studiu smo gostili Sebastjana Štarklja iz podjetja Zdrava pisarna, ki je spregovoril o osnovah ergonomije v pisarnah.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Aleksandra Koprivnikar iz Zadruge Jarina, ki že več kot dvajset let povezuje slovenske kmete, šole in vrtce, je v sklopu blagovne znamke Sita Ula predstavila njihov nov produkt, liofilizirane juhe. Postopek, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja razvil Jacques-Arsène d’Arsonval, je med drugo svetovno vojno omogočil shranjevanje življenjsko pomembnih zdravil brez hlajenja. V šestdesetih letih ga je NASA uporabila za pripravo hrane za astronavte. Od tam je tehnologija hitro našla pot v živilsko industrijo. Danes je vse bolj priljubljena, ker v primerjavi z mnogimi drugimi metodami bolje ohranja koristne snovi v živilih.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.

Komentar tedna
Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?
Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.
Naš pogled
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
Kmetijska oddaja
Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov. Letos je prejemnik tega priznanja tudi Nadškofija Ljubljana. V oddaji je bil z nami Franc Pogačnik, upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana. Z njim smo se pogovarjali o izzivih in načrtih pri gospodarjenju.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
V oddaji bomo gostili predsednika SDS Janeza Janšo, predsednika SD Matjaža Hana in predsednika NSi Jerneja Vrtovca. Pogovor bo odprl vprašanja delovanja opozicije in vlade, napovedanih reform, stanja demokracije in vladavine prava.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Vstani in hodi
V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V božičnem popoldnevu ste si na Televiziji Slovenija lahko ogledali dokumentarni film Za srce Afrike. Kako je nastajal, kakšno vsebino in spoznanja prinaša, nam je povedala sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe.
Gradimo odprto družbo
Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.