Melodije s harmoniko
V oddaji smo poslušali instrumentalne skladbe starejšega datuma. Z nami so bili ans. Zupan, Slovenski zvoki, ans. Petra Finka, ans. Mihe Dovžana, ans. Borisa Kovačiča in Štajerskih 7.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
Klemen Rošer je uveljavljeni glasbenik, harmonikar, avtor ter mentor. V času svojega delovanja je izdal več glasbenih albumov, ki odražajo njegova obdobja ustvarjanja ter razmišljanja. Tudi Klemen Leben je vrhunski harmonikar ter avtor mnogih melodij. V tokratni oddaji smo slišali skladbe omenjenih avtorjev, pa tudi instrumentale izpod prstov ansambla Lojzeta Slaka, Alpskega kvinteta in ansambla Saša ter Slavka Avsenika.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
Gregor Avsenik je predstavil svoj novi glasbeni album z naslovom Morda pa nekoč, ki vsebuje petnajst pesmi, ki jih je posnel z ansamblom Saša Avsenika in Moniko Avsenik.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
V oddaji smo predstavili novosti, ki so jih pripravili ansambli Pik, Želja in Mladika.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
Ansambel Banovšek je za peto obletnico delovanja pripravil nove pesmi, ki bodo izšle na zgoščenki 2. decembra, na dan koncerta v njihovem domačem kraju: Slovenske Konjice. O tem je tekla beseda v tokratni oddaji.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
V tokratni oddaji smo slišali sveže melodije ansamblov Slovenski zvoki, Banovšek, Štirje kovači in Seskstakord.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
V tokratni oddaji smo razkrili nekaj zanimivosti o narodnozabavnih ansamblih, ki bodo nastopili na letošnjem gala koncertu v Cankarjevem domu.
Melodije s harmoniko
Melodije s harmoniko
V Tokratni oddaji smo se pogovarjali z Moniko Avsenik in Jožetom Potrebuješem.
Melodije s harmoniko
Za življenje
Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. maj 2025 ob 05-ih
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Duhovna misel
V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Svetovalnica
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.