Izjava JRS Evrope ob svetovnem dnevu begunca
Priložnost za pogled v lastno notranjost. Primer za vključujoče družbe. Tako se glasi izjava za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca.
28. 7. 2019
Izjava JRS Evrope ob svetovnem dnevu begunca
Priložnost za pogled v lastno notranjost. Primer za vključujoče družbe. Tako se glasi izjava za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca.

Matjaž Merljak

VEČ ...|28. 7. 2019
Izjava JRS Evrope ob svetovnem dnevu begunca
Priložnost za pogled v lastno notranjost. Primer za vključujoče družbe. Tako se glasi izjava za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce ob svetovnem dnevu begunca.

Matjaž Merljak

infobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Srečanje v Dublinu

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, je povedal o novih spoznanjih s srečanja v Dublinu na Irskem. Tam so se srečali vsi, ki obiskujejo centre za tujce po Evropi. Slišali smo še o poslanstvu makedonskega Jezuitskega združenja za begunce.

Srečanje v Dublinu

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, je povedal o novih spoznanjih s srečanja v Dublinu na Irskem. Tam so se srečali vsi, ki obiskujejo centre za tujce po Evropi. Slišali smo še o poslanstvu makedonskega Jezuitskega združenja za begunce.

politikainfobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

Srečanje v Dublinu

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, je povedal o novih spoznanjih s srečanja v Dublinu na Irskem. Tam so se srečali vsi, ki obiskujejo centre za tujce po Evropi. Slišali smo še o poslanstvu makedonskega Jezuitskega združenja za begunce.

VEČ ...|22. 2. 2026
Srečanje v Dublinu

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije, je povedal o novih spoznanjih s srečanja v Dublinu na Irskem. Tam so se srečali vsi, ki obiskujejo centre za tujce po Evropi. Slišali smo še o poslanstvu makedonskega Jezuitskega združenja za begunce.

JRS Matjaž Merljak

politikainfobeguncijrs

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
JRS Evrope ob obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/ 

JRS Evrope ob obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/ 

infobegunciJRS

Gradimo odprto družbo

JRS Evrope ob obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/ 

VEČ ...|25. 1. 2026
JRS Evrope ob obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS se je oglasilo ob bližnji četrti obletnici konflikta med Rusijo in Ukrajino. Invazija, ki velja za največji evropski spopad po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč civilnih, več sto tisoč vojaških življenj. JRS s predanimi ekipami ob solidarnosti številnih velikodušnih ljudi, fundacij in organizacij z vsega sveta neprekinjeno nudi pomoč in spremlja tisoče ljudi, ki so bili nasilno izgnani iz svojih domov. Zato prosi, da jih še naprej podpirate na povezavi: https://jrseurope.org/en/take-action/donate/ 

JRS Matjaž Merljak

infobegunciJRS

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Michael Schöpf o izzivih JRS

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. 

Michael Schöpf o izzivih JRS

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Michael Schöpf o izzivih JRS

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. 

VEČ ...|28. 12. 2025
Michael Schöpf o izzivih JRS

Mednarodni direktor Jezuitskega združenja za begunce Michael Schöpf v posebnem pismu razmišlja o različnih o različnih izzivih, s katerimi se soočajo v tej organizaciji in v družbi v odnosi do beguncev. V oddaji ga je prebral direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Strateško načrtovanje JRS

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

Strateško načrtovanje JRS

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Strateško načrtovanje JRS

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

VEČ ...|23. 11. 2025
Strateško načrtovanje JRS

Voditelji mreže Jezuitskega združenja za begunce v Evropi so v Bruslju govorili o načrtu za naslednjih nekaj let. Več o tem nam je povedal direktor slovenskega združenja, p. Robin Schweiger. Predstavil je še situacijo prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev v Republiki Sloveniji ter s poslušalci delil izkušnjo, ki ga je v zadnjem obdobju še posebej nagovorila.

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Prostovoljstvo pri JRS

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

Prostovoljstvo pri JRS

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Prostovoljstvo pri JRS

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

VEČ ...|26. 10. 2025
Prostovoljstvo pri JRS

Pri Jezuitskem združenju za begunce Slovenije je že več let tudi možnost prostovoljstva. Več o tem je povedal direktor omenjenega združenja p. Robin Scheweiger. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine z begunsko tematiko, med drugim polletne podatke o prosilcih za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

VEČ ...|28. 9. 2025
Migranti, misijonarji upanja

Papež Leon XIV. je za 111. svetovni dan migrantov in beguncev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, napisal posebno poslanico. V oddaji jo je predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger. V poslanici med drugim piše: Trenutni svetovni kontekst žal zaznamujejo vojne, nasilje, krivice in skrajni vremenski pojavi, ki milijone ljudi prisilijo, da zapustijo svojo domovino in iščejo zatočišče drugje. Razširjena težnja, da bi poskrbeli zgolj za koristi določenih skupnosti, predstavlja resno nevarnost za podelitev odgovornosti, za večstransko sodelovanje, za uresničevanje skupnega dobrega in za globalno solidarnost v prid vse človeške družine. Zaradi možnosti ponovne oboroževalne tekme in razvoja novih orožij, vključno z jedrskim, pomanjkljivega upoštevanja škodljivih učinkov potekajoče podnebne krize in globoke ekonomske neenakosti, so izzivi sedanjosti in prihodnosti vedno bolj zahtevni. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

VEČ ...|24. 8. 2025
Socialni apostolat v Evropi

V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

VEČ ... |
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

VEČ ...|27. 7. 2025
Spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe

Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom. 
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas. 

JRS Matjaž Merljak

politikainfobegunci

Gradimo odprto družbo

Gradimo odprto družbo

Oddaja Gradimo odprto družbo je mesečna oddaja o begunskih in razvojnih tematikah. Pripravljamo jo v sodelovanju z Jezuitskim združenjem za begunce Slovenije (JRS Slovenije), ki ga vodi dr. p. Robin Schweiger. V oddajah poleg aktualnega intervjuja oz. aktualnega prispevka objavimo novice z begunsko tematiko iz domovini in tujine. Prva oddaja je bila na sporedu 11. februarja 2003.

JRS, Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Svetovalnica

VEČ ... |
Spomladanska opravila v sadovnjakih

Pogledali smo v sadovnjake in spregovorili o obrezovanju, škropljenju, gnojenju. Zanimalo nas je, kateri so postopki pri zasaditvi dreves in kdaj je najbolj ustrezen čas za to. Seznanili smo se s specifiko posameznih sadnih vrst, Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo, pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

Spomladanska opravila v sadovnjakih

Pogledali smo v sadovnjake in spregovorili o obrezovanju, škropljenju, gnojenju. Zanimalo nas je, kateri so postopki pri zasaditvi dreves in kdaj je najbolj ustrezen čas za to. Seznanili smo se s specifiko posameznih sadnih vrst, Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo, pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja. 

Slavi Košir

svetovanjevrt

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Nika Mandelj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostfilmKino MozirjeJon KanjirReka Soča in njeni mostovi