Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Glasbeni medgeneracijski večer
Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Glasbeni medgeneracijski večer
Oddaja je tokrat prinesla kopico glasbenih novosti in pregled pozne poletne ustvarjalnosti slovenskih glasbenikov. Ti so se zadnje tedne kar kosali z vélikimi koncerti na eminentnih prizoriščih - v Križankah ali Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Glasbeni medgeneracijski večer
V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.
Glasbeni medgeneracijski večer
V dveh sredah minulega poletja ste že lahko slišali izbor pesmi evropskih narodov, melodij, ki so ujete v Pesmarico EU. Tokrat smo zavrteli še nekaj teh.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo potovali med slovenskimi uspešnicami zabavne glasbe, ki so zaznamovale posamezno leto od rojstva samostojne Slovenije.
Glasbeni medgeneracijski večer
Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.
Glasbeni medgeneracijski večer
Pred začetkom radijskega kolesarjenja smo predstavili našo letošnjo pot. Spoznali ste lahko župnije srečevanj Prijatelji Radia Ognjišče.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo zavrteli kolo časa in se posvetili enemu največjih pevskih šarmerjev vseh časov, ki je prodal neverjetno število albumov in osvojil neverjetno število ženskih src. Privoščili smo si glasbo Julia Iglesiasa.
Glasbeni medgeneracijski večer
Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini.
Glasbeni medgeneracijski večer
Opozoril nas je na resnico minulih dni, ko se je veliko pelo. Po trgih, vaseh, domovih, v družinah ... Je danes kaj drugače? Boste znali zapeti z nami in našimi glasbenimi izvajalci? Ob pesmih ste slišali tudi nekaj lepih misli o domovini.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat je glasbeni izbor razveselil predvsem starejšo generacijo. Spoznali smo delo enega naših največjih glasbenih genijev popularne glasbe Jožeta Privška.
Komentar tedna
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Sol in luč
Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu so sinoči podelili letošnjo Einspilerjevo nagrado. Prejel jo je Georg Wurmitzer. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti na Koroškem v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki. Bil je dolgoletni župan občine Albeck iz vrst ljudske stranke, deželni in državni poslanec, leta 1999 je postal član deželne vlade, od leta 2000 do 2004 pa bil deželni predsednik ljudske stranke. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je za naš radio dejal, da so Wurmitzerja spoznali kot velikega poštenjaka, ki je prepričan kristjan in svoje vrednote tudi živi: kar je obljubil, je držal besedo, vedno je prišel na lice mesta preverjat zadeve, tudi proti absolutnim večinam v občinskih svetih in po tem šele odločal … Dostikrat v prid slovenske narodne skupnosti. Njegove sledi so konkretno vidne od Podjune do Zile.
Kulturni utrinki
Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.