Avtor opiše romanje bralcev in sodelavcev časnika Družina v Medžugorje. Sprašuje se kaj je vloga medijev. Je to delitev, ali naj bi mediji s svojim pisanjem pomagali človeku priti v stik samim s seboj. Sprašuje se tudi o odnosih med sodelavci znotraj Družine in drugih podjetjih. So res krščanskih?

Mir se začne, ko si pomirjen s svojo človeško naravo, s svojo moškostjo in ženskostjo.

Avtor se primerja s skrbnikom Božjega sina in ugotavlja, da je med njima veliko razlik. Tri lastnosti, ki jih je imel sv. Jožef, bi imel rad tudi avtor sam. Te so: poslušnost, predanost in pokončnost. Ob koncu sv. Jožefa zaprosi naj se mu kaj oglasi in naj ne bo tako redkobeseden, saj mu pogovor z njim vedno pomaga naravnati kompas.

Športniki so nepopravljivi promotorji kolegialnosti, tovarištva, solidarnosti.

Koliko mater prav danes objokuje svoje mrtve sinove in se sprašuje, kje, kdaj in zakaj?
 

Neverjetno, koliko napora smo pripravljeni vložiti, samo da se ne bi srečali s samim seboj.

Mnogi, ki smo bili tam, smo srečanje izkusili kot znamenje upanja, da je Cerkev resno stopila v proces prenove.

Ob Prešernovem dnevu se vsi zavemo, kolikšnega pomena je kultura za naše preživetje, kako sta pesem in roman veliko več kot okrasek.