Is podcast
Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.
Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.
Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.
Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.
Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.
Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.
Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.
Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.
Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.
Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.
Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi.
Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo.
Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.
Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi.
Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo.
Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.
Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare
Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«
Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare
Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
V oddaji ste lahko spoznali delovanje treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: Zarja iz Železne Kaple, Jepa - Baško jezero in Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Sredi aprila je v oviru projekta Agrobiznis potekala že 4. Svetovalnica za mlade kmete z naslovom »Kako postati poslovno učinkovita kmetija«. Kot izziv srečanja so postavili vprašanja, kaj lahko kmetije naredijo v času, ko je cena denarja visoka, da bi si znižali mesečni obrok za posojilo, imeli dober pregled nad denarnim tokom ali zaprli finančno konstrukcijo za nujno naložbo. Na te izzive je poskušala odgovoriti Nataša Zemljič Pangerc z NLB, ki v primorsko-goriški regiji vodi skupino svetovalcev za Poslovanje malimi in srednjimi podjetji in kmetijami.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spregovorili smo o življenju in delu misijonarja Andreja Majcna, ki je osrednji junak letošnjih šmarnic za otroke. Spisala jih je Barbara Kastelec. Pod naslovom Tvoj talent šteje, jim boste lahko prisluhnili v našem podcastu Zgodbe za otroke. Vsak večer v maju.
Evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS p. Alberto Ares je ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napisal posebno pismo. V njem med drugim piše: “Od začetka vojne v Ukrajini so jezuitske organizacije služile in spremljale 100.765 ljudi, ki so bežali pred nasiljem. V koordinaciji evropskega Jezuitskega združenja za begunce in mreže Xavier v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in lokalnimi partnerji je Družba Jezusova med drugimi storitvami zagotovila nujno pomoč, zatočišče, psihosocialno podporo, izobraževanje in integracijo …”
Hvala vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite 031/636-964 ali obiščite spletno stran JRS.
V oddaji ste lahko spoznali delovanje treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: Zarja iz Železne Kaple, Jepa - Baško jezero in Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej.