Is podcast
V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.
Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...
Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.
V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.
Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...
Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.
V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.
Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...
Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.
Brali smo komentar Luka Svetina, ki je pisal o nepravilnostih pri izgradnji zloglasnega kanala C0.
Brali smo komentar Luka Svetina, ki je pisal o nepravilnostih pri izgradnji zloglasnega kanala C0.
Minulo leto je prevesilo mandat vlade Roberta Goloba v drugo polovico, pri čemer je na trenutke res mučno gledati, kako se vladajoči opotekajo od afere do afere, od ene neizvedene reforme do druge, ene premierjeve laži do druge.
Minulo leto je prevesilo mandat vlade Roberta Goloba v drugo polovico, pri čemer je na trenutke res mučno gledati, kako se vladajoči opotekajo od afere do afere, od ene neizvedene reforme do druge, ene premierjeve laži do druge.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.
Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.
Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.
Pogosto je slišati, da nas vzhodnoevropske države dohitevajo pri gospodarskem razvoju in življenjskem standardu, toda običajno je bilo rečeno, da smo s Češko poravnani ali nas je morda že prehitela. V tokratni številki Domovine predstavljajo podatke o tem, da nas po kupni moči ni prehitela zgolj Češka, pač pa tudi Poljska.
Pogosto je slišati, da nas vzhodnoevropske države dohitevajo pri gospodarskem razvoju in življenjskem standardu, toda običajno je bilo rečeno, da smo s Češko poravnani ali nas je morda že prehitela. V tokratni številki Domovine predstavljajo podatke o tem, da nas po kupni moči ni prehitela zgolj Češka, pač pa tudi Poljska.
Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.
Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.
Ob izvolitvi Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA so ob njem stali trije Slovenci: žena Melania, sin Barron in Donaldov tast Viktor Knavs. Za Slovence je to nekaj posebnega; prva dama najmočnejše svetovne velesile bo (ponovno!) Slovenka. Kako se Slovenci ob tem počutimo? Ali smo tega veseli? Smo morda ponosni? Ali pa na trenutno prvo damo ZDA gledamo z neko za Slovence običajno nevoščljivostjo?
Ob izvolitvi Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA so ob njem stali trije Slovenci: žena Melania, sin Barron in Donaldov tast Viktor Knavs. Za Slovence je to nekaj posebnega; prva dama najmočnejše svetovne velesile bo (ponovno!) Slovenka. Kako se Slovenci ob tem počutimo? Ali smo tega veseli? Smo morda ponosni? Ali pa na trenutno prvo damo ZDA gledamo z neko za Slovence običajno nevoščljivostjo?
Kdor si prebere utemeljitev odločbe ustavnega sodišča, da je sedanja ureditev, po kateri samske ženske in tiste v lezbičnih zvezah niso upravičene do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna, je lahko zgrožen. A koalicijski poslanci državnega zbora bodo to zatrjevano neustavnost z veseljem v imenu »napredka« v letu dni odpravili.
Kdor si prebere utemeljitev odločbe ustavnega sodišča, da je sedanja ureditev, po kateri samske ženske in tiste v lezbičnih zvezah niso upravičene do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna, je lahko zgrožen. A koalicijski poslanci državnega zbora bodo to zatrjevano neustavnost z veseljem v imenu »napredka« v letu dni odpravili.
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.
Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.
Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.
Kratke zgodbe Stefanosa Ksenakisa so tako prisrčne in polne življenja, nenazadnje jih je življenje tudi napisalo, da je njegova knjiga v kateri jih je zbral, kot globok vodnjak bistre vode, ki odžeja. Vabim vas, da se odžejate še ob treh iz njegovega zvezka čudežev, kot je knjigo z naslovom Življenje je darilo, poimenoval z delovnim naslovom. Izšla je pri založbi Primus.
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zborovodja, novinar, kulturni delavec in urednik Dušan Jakomin je bil najprej duhovnik, ki je želel biti blizu ljudem. Njegovi so ga poimenovali za novodobnega Čedermaci, ki je bil na svojem območju tudi osrednja osebnost kulturnega, narodnega in družbenega delovanja. Kot mnogi Primorci njegovega časa je izkusil je težo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma, a kljub temu ohranil vedrino in radost v srcu za vse, ki jih je srečeval. Duhovno se je krepil tudi ob svetniškem kandidatu Ukmarju.