Is podcast
V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.
Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...
Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.
V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.
Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...
Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.
V sproščenem pogovoru za tednik Mladina je nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič poudarila, da država in cerkev morata biti ločeni. Seveda je imela v mislih klasično partijsko izločitev Cerkve iz družbe, kot jo je poznala prejšnja država.
Avtor komentarja je prepričan, da se je nova predsednica državnega zbora povsem po nepotrebnem skupaj z neprofesionalnim novinarjem spravila na čisto določeno versko skupnost... in da se nam obeta v bližnji prihodnosti delitev na bolj in manj prave ljudi...
Izjave Urške Klakočar Zupančič so po mnenju avtorja komentarja neprimerne za pravnico, nekdanjo sodnico in sedanjo predsednico državnega zbora.
Brali smo komentar Luka Svetina, ki je pisal o nepravilnostih pri izgradnji zloglasnega kanala C0.
Brali smo komentar Luka Svetina, ki je pisal o nepravilnostih pri izgradnji zloglasnega kanala C0.
Minulo leto je prevesilo mandat vlade Roberta Goloba v drugo polovico, pri čemer je na trenutke res mučno gledati, kako se vladajoči opotekajo od afere do afere, od ene neizvedene reforme do druge, ene premierjeve laži do druge.
Minulo leto je prevesilo mandat vlade Roberta Goloba v drugo polovico, pri čemer je na trenutke res mučno gledati, kako se vladajoči opotekajo od afere do afere, od ene neizvedene reforme do druge, ene premierjeve laži do druge.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.
Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.
Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.
Pogosto je slišati, da nas vzhodnoevropske države dohitevajo pri gospodarskem razvoju in življenjskem standardu, toda običajno je bilo rečeno, da smo s Češko poravnani ali nas je morda že prehitela. V tokratni številki Domovine predstavljajo podatke o tem, da nas po kupni moči ni prehitela zgolj Češka, pač pa tudi Poljska.
Pogosto je slišati, da nas vzhodnoevropske države dohitevajo pri gospodarskem razvoju in življenjskem standardu, toda običajno je bilo rečeno, da smo s Češko poravnani ali nas je morda že prehitela. V tokratni številki Domovine predstavljajo podatke o tem, da nas po kupni moči ni prehitela zgolj Češka, pač pa tudi Poljska.
Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.
Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.
Ob izvolitvi Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA so ob njem stali trije Slovenci: žena Melania, sin Barron in Donaldov tast Viktor Knavs. Za Slovence je to nekaj posebnega; prva dama najmočnejše svetovne velesile bo (ponovno!) Slovenka. Kako se Slovenci ob tem počutimo? Ali smo tega veseli? Smo morda ponosni? Ali pa na trenutno prvo damo ZDA gledamo z neko za Slovence običajno nevoščljivostjo?
Ob izvolitvi Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA so ob njem stali trije Slovenci: žena Melania, sin Barron in Donaldov tast Viktor Knavs. Za Slovence je to nekaj posebnega; prva dama najmočnejše svetovne velesile bo (ponovno!) Slovenka. Kako se Slovenci ob tem počutimo? Ali smo tega veseli? Smo morda ponosni? Ali pa na trenutno prvo damo ZDA gledamo z neko za Slovence običajno nevoščljivostjo?
Kdor si prebere utemeljitev odločbe ustavnega sodišča, da je sedanja ureditev, po kateri samske ženske in tiste v lezbičnih zvezah niso upravičene do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna, je lahko zgrožen. A koalicijski poslanci državnega zbora bodo to zatrjevano neustavnost z veseljem v imenu »napredka« v letu dni odpravili.
Kdor si prebere utemeljitev odločbe ustavnega sodišča, da je sedanja ureditev, po kateri samske ženske in tiste v lezbičnih zvezah niso upravičene do oploditve z biomedicinsko pomočjo, neustavna, je lahko zgrožen. A koalicijski poslanci državnega zbora bodo to zatrjevano neustavnost z veseljem v imenu »napredka« v letu dni odpravili.
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Ob izteku preteklega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.
Vedeli smo, da je rak napredoval preko meje ozdravljivosti. Veliko smo molili z njo in za njo. Nekateri za čudež popolne ozdravitve, drugi, za srečno zadnjo uro s čim manj trpljenja, tretji predvsem za njene najbližje.
Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.
Z nami je bila Nada Zupančič Bajželj, ki je zakonska in družinska terapevtka. Tokrat o puberteti in težavah tega obdobja.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s političnim analitikom in zgodovinarjem, profesorjem dr. Alešem Mavrom dotaknili političnih pretresov v več državah. Med drugim smo se ustavili v Avstriji, ki po jesenskih volitvah še nima vlade. V Nemčiji se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, kot kaže, bodo doletele tudi Kanado. Po več kot dveh letih je novega predsednika dobil Libanon, seveda nismo mogli mimo skorajšnje prisege prihodnjega voditelja ZDA. Na kratko smo analizirali tudi izid predsedniških volitev na Hrvaškem.
Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.
Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka. Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar.
Slišali ste podrobnosti akcije Zveze potrošnikov Slovenije, ki znova organizira skupinski nakup, tokrat toplotnih črpalk za ogrevanje. Več nam bo povedala Barbara Primc, v studiu pa se ji je pridružil tudi energetski svetovalec Matjaž Eržen, ki je pojasnil, kaj je pomembno, ko se odločamo za prehod na ogrevanje s toplotno črpalko. Kako pomembna je toplotna izolacija hiše, kateri tip toplotne črpalke izbrati in kako bo po novem s položnicami za elektriko. Ali je nakup smotrn ali ne? O tem odloča več dejavnikov.