Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

25. 1. 2021
Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

VEČ ...|25. 1. 2021
Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Peter Avsenik: Bumerang

»Celo javnomnenjske poizvedbe v medijih, sicer naklonjenih vladi, so namreč do levega trojčka neizprosne in dober mesec pred volitvami obetajo preobrat in desnosredinsko vlado. Seveda te še zdaleč niso odločene. Prava bitka se šele začenja in udarci pod pasom bodo vse pogostejši, zato jih velja v kar največji meri dojemati v luči predvolilnega obdobja,« je v komentarju zapisal Peter Avsenik.

Peter Avsenik: Bumerang

»Celo javnomnenjske poizvedbe v medijih, sicer naklonjenih vladi, so namreč do levega trojčka neizprosne in dober mesec pred volitvami obetajo preobrat in desnosredinsko vlado. Seveda te še zdaleč niso odločene. Prava bitka se šele začenja in udarci pod pasom bodo vse pogostejši, zato jih velja v kar največji meri dojemati v luči predvolilnega obdobja,« je v komentarju zapisal Peter Avsenik.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Avsenik: Bumerang

»Celo javnomnenjske poizvedbe v medijih, sicer naklonjenih vladi, so namreč do levega trojčka neizprosne in dober mesec pred volitvami obetajo preobrat in desnosredinsko vlado. Seveda te še zdaleč niso odločene. Prava bitka se šele začenja in udarci pod pasom bodo vse pogostejši, zato jih velja v kar največji meri dojemati v luči predvolilnega obdobja,« je v komentarju zapisal Peter Avsenik.

VEČ ...|11. 2. 2026
Peter Avsenik: Bumerang

»Celo javnomnenjske poizvedbe v medijih, sicer naklonjenih vladi, so namreč do levega trojčka neizprosne in dober mesec pred volitvami obetajo preobrat in desnosredinsko vlado. Seveda te še zdaleč niso odločene. Prava bitka se šele začenja in udarci pod pasom bodo vse pogostejši, zato jih velja v kar največji meri dojemati v luči predvolilnega obdobja,« je v komentarju zapisal Peter Avsenik.

Peter Avsenik

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

VEČ ...|4. 2. 2026
Erika Ašič: Politika kot lepotno tekmovanje?

Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

VEČ ...|28. 1. 2026
Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev

Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.  

Luka Svetina

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

VEČ ...|21. 1. 2026
Erika Ašič: Česa bi se morali naučiti od levičarskih aktivistov?

»Ko na Domovino vabimo podjetnike, kmete, zdravnike, imamo velikokrat težave; osebno nam veliko povedo o tem, kaj vse je narobe, kaj jih ovira in zavira. Toda ne bi se izpostavili z imenom in priimkom. Ker se bojijo; poleg medijskega pogroma so navadno po javno izrečeni kritiki trenutne oblasti kmalu deležni obiska različnih inšpekcij, tudi pri kandidiranju za financiranje imajo manj možnosti za uspeh,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

VEČ ...|14. 1. 2026
Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Peter Avsenik

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|7. 1. 2026
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

VEČ ...|31. 12. 2025
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|24. 12. 2025
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Komentar Domovina.je

Komentar spletnega portala Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Erika Ašič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemAlenka PuharMira Miladinović Zalaznik

Svetovalnica

VEČ ... |
Muzeji od blizu: navdih za vso družino

Podali smo se v svet muzejev, ki že dolgo niso le zakladnice preteklosti, ampak tudi navdihujoča postajališča za družine. V času olimpijskih iger nas je obiskala kustosinja Muzeja športa Maja Hakl Saje, ki je spregovorila o tem, kako lahko muzeji skozi preverjene zgodbe pomagajo razvijati kritično mišljenje in zakaj je obisk muzeja odlična ideja za zimske počitnice.

Muzeji od blizu: navdih za vso družino

Podali smo se v svet muzejev, ki že dolgo niso le zakladnice preteklosti, ampak tudi navdihujoča postajališča za družine. V času olimpijskih iger nas je obiskala kustosinja Muzeja športa Maja Hakl Saje, ki je spregovorila o tem, kako lahko muzeji skozi preverjene zgodbe pomagajo razvijati kritično mišljenje in zakaj je obisk muzeja odlična ideja za zimske počitnice.

Blaž Lesnik

muzejzgodovinamuzej športadružineizobraževanjesvetovanje

Duhovna misel

VEČ ... |
Pogum biti drugačen

Rimski uradnik je okoli leta 112 pisal cesarju v Rim in ga vpraševal kako postopati s kristjani: “Nekako enaki so kot mi, Rimljani, pa vendar popolnoma drugačni ...

Pogum biti drugačen

Rimski uradnik je okoli leta 112 pisal cesarju v Rim in ga vpraševal kako postopati s kristjani: “Nekako enaki so kot mi, Rimljani, pa vendar popolnoma drugačni ...

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kurentovanje v Clevelandu

V Clevelandu v ZDA, kjer živi največja izseljenska skupnost izven Slovenije, v teh dneh poteka tradicionalno Kurentovanje. Kurentov skok je bil v soboto, 7. februarja, dan kasneje je bila kuharska delavnica, v ponedeljek pa so prikazali novi slovenski celovečerni film To je rop!. V počastitev Prešernovega dne je bila v torek v župnijski dvorani pri svetem Vidu monodrama Ivana Cankarja Gospa Judit, v kateri nastopa Gaia Višnar. Danes bodo v Slovenskem narodnem domu odprli razstavo in pripravili pogovor o pomembnem Clevelandčanu Georgu Voinovichu, jutri bo v župnijski dvorani pri svetem Vidu pogovor o maskah z Miho Špičkom iz Slovenskega etnografskega muzeja, zvečer pa bo še tečaj polke. Vrhunec kurentovanja v Clevelandu bo v soboto v Slovenskem narodnem domu. Vsakoletna prisotnost kurentov v Cleveland prinese edinstveno kulturno izkušnjo, ki daje poudarek slovenski dediščini.

Kurentovanje v Clevelandu

V Clevelandu v ZDA, kjer živi največja izseljenska skupnost izven Slovenije, v teh dneh poteka tradicionalno Kurentovanje. Kurentov skok je bil v soboto, 7. februarja, dan kasneje je bila kuharska delavnica, v ponedeljek pa so prikazali novi slovenski celovečerni film To je rop!. V počastitev Prešernovega dne je bila v torek v župnijski dvorani pri svetem Vidu monodrama Ivana Cankarja Gospa Judit, v kateri nastopa Gaia Višnar. Danes bodo v Slovenskem narodnem domu odprli razstavo in pripravili pogovor o pomembnem Clevelandčanu Georgu Voinovichu, jutri bo v župnijski dvorani pri svetem Vidu pogovor o maskah z Miho Špičkom iz Slovenskega etnografskega muzeja, zvečer pa bo še tečaj polke. Vrhunec kurentovanja v Clevelandu bo v soboto v Slovenskem narodnem domu. Vsakoletna prisotnost kurentov v Cleveland prinese edinstveno kulturno izkušnjo, ki daje poudarek slovenski dediščini.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturakurent

Doživetja narave

VEČ ... |
Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Blaž Lesnik

vesoljezanimivosti nočnega nebaastrofizikaslovenska znanostčrna luknjaveliki pok

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do Resnice, 27. del

Ana mrzlično išče stanovanje in ji bolj slabo uspeva. Razjezi se na Jezusa. Ji je uspelo? Ali je znova zapadla v obup?

Pot do Resnice, 27. del

Ana mrzlično išče stanovanje in ji bolj slabo uspeva. Razjezi se na Jezusa. Ji je uspelo? Ali je znova zapadla v obup?

Mateja Subotičanec

knjiga

Via positiva

VEČ ... |
Pust več kot zgolj zabava

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

Pust več kot zgolj zabava

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

Nataša Ličen

pogovortradicijazgodovinapreteklostkulturaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kurentovanje v Clevelandu

V Clevelandu v ZDA, kjer živi največja izseljenska skupnost izven Slovenije, v teh dneh poteka tradicionalno Kurentovanje. Kurentov skok je bil v soboto, 7. februarja, dan kasneje je bila kuharska delavnica, v ponedeljek pa so prikazali novi slovenski celovečerni film To je rop!. V počastitev Prešernovega dne je bila v torek v župnijski dvorani pri svetem Vidu monodrama Ivana Cankarja Gospa Judit, v kateri nastopa Gaia Višnar. Danes bodo v Slovenskem narodnem domu odprli razstavo in pripravili pogovor o pomembnem Clevelandčanu Georgu Voinovichu, jutri bo v župnijski dvorani pri svetem Vidu pogovor o maskah z Miho Špičkom iz Slovenskega etnografskega muzeja, zvečer pa bo še tečaj polke. Vrhunec kurentovanja v Clevelandu bo v soboto v Slovenskem narodnem domu. Vsakoletna prisotnost kurentov v Cleveland prinese edinstveno kulturno izkušnjo, ki daje poudarek slovenski dediščini.

Kurentovanje v Clevelandu

V Clevelandu v ZDA, kjer živi največja izseljenska skupnost izven Slovenije, v teh dneh poteka tradicionalno Kurentovanje. Kurentov skok je bil v soboto, 7. februarja, dan kasneje je bila kuharska delavnica, v ponedeljek pa so prikazali novi slovenski celovečerni film To je rop!. V počastitev Prešernovega dne je bila v torek v župnijski dvorani pri svetem Vidu monodrama Ivana Cankarja Gospa Judit, v kateri nastopa Gaia Višnar. Danes bodo v Slovenskem narodnem domu odprli razstavo in pripravili pogovor o pomembnem Clevelandčanu Georgu Voinovichu, jutri bo v župnijski dvorani pri svetem Vidu pogovor o maskah z Miho Špičkom iz Slovenskega etnografskega muzeja, zvečer pa bo še tečaj polke. Vrhunec kurentovanja v Clevelandu bo v soboto v Slovenskem narodnem domu. Vsakoletna prisotnost kurentov v Cleveland prinese edinstveno kulturno izkušnjo, ki daje poudarek slovenski dediščini.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturakurent